Večna dilema staršev – koliko žepnine naj dobi otrok. Ker so mnenja zelo različna in se med seboj velikokrat krešejo, so v Nemčiji opravili raziskavo, s katero so preverili, koliko žepnine podarijo nemški starši otrokom. Raziskovalci so se osredotočili na medijske in splošne življenjske navade otrok, starih od štiri do 13 let.

Raziskava je pokazala, da se je v zadnjih dveh letih v Nemčiji povprečna mesečna žepnina za otroke znižala za približno štiri evre na 20,52 evra. Avtorji raziskave sicer opozarjajo, da je potrošnja med otroki ostala enaka, za kar pa lahko obstaja več razlogov.

Ena od razlag je, da starši v vedno večji meri pokrivajo tudi stroške svojih otrok, povezane z mobilno telefonijo in digitalnimi nakupi. Zanimiva je tudi ugotovitev, da varčevanje med otroki ni prav pogosto. Osemdeset odstotkov jih žepnino porabi takoj, predvsem za sladkarije.

Kako določiti, koliko žepnine bo imel vaš otrok? O tem smo se med drugim pogovarjali tudi s specialistko za financiranje in osebni proračun Ano Vezovišek. "Velikokrat kopiramo Američane, ki pa otroke o denarju učijo tako, da jih nagrajujejo za opravljeno delo. S tem se jaz ne strinjam. To, da postelješ posteljo, da pripraviš pogrinjek, da pospraviš stvari za seboj, je osnova. Zato bi rekla, da ti modeli padejo. Tako namreč otroka spodbujamo k temu, da je za vse, kar naredi, nagrajen. Potem otrok ne bo ničesar več naredil, če ne bo za to plačan," je klasično obliko žepnine in kako priti do nje komentirala naša sogovornica. 

Ko se starši odločijo, da bodo otroku podarili žepnino, morajo vedeti, kakšen je njihov otrok: ali je varčevalec ali zapravljivec. "Če žepnino uvedemo, potem z njo otroke učimo predvsem potrpežljivosti, da pride do nekega cilja. Ker te potrpežljivosti tudi nam odraslim manjka. Če želite kupiti avtomobil, si potem določite načrt, ki ga boste razporedili po letih ter ugotovili, koliko boste vsak mesec zanj varčevali," pravi Ana Vezovišek.

Zavedajte pa se, da morate otroku dati toliko svobode, da stori tudi napake. Le tako se bo naučil, kaj pomeni ostati brez denarja zaradi nepremišljenega nakupa. "Čez en teden, ker je to za otroka ponavadi že dolga doba, ga vprašajte, kje ima tisto igračo. Ali ti je mogoče žal, da si jo kupil? Kar vprašajte ga to. Dajte ga spodbuditi k razmisleku. Da bo otrok vedel, da je takrat na vrat na nos želel to igračo, da ni niti želel domov brez nje, danes pa se z njo sploh ne igra več. Tako se otrok uči načrtovanja, in ne impulzivnih nakupov. Mi odrasli imamo težavo. Kaj nas odnaša? Impulzivni nakupi in izpolnjevanje želja. In to na hitro. Zato je za otroke pomembno, da jih naučimo potrpežljivosti," opozarja naša sogovornica, ki dodaja, da moramo otroku pomagati ugotoviti, kaj si sploh resnično želi. 

Več o tem, kako otroka naučiti odnosa do denarja, kako urediti osebne finance in podobno, si lahko preberete v dodanem članku: 

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!