Da bi Slovenija z naložbami v proizvodnjo iz obnovljivih virov energije zmanjšala energetsko odvisnost, meni več kot 80 odstotkov Slovencev, medtem ko se jih več kot 90 odstotkov strinja, da bi lahko bile investicije v obnovljive vire energije pot za izhod iz krize in ustvarjanje novih delovnih mest, je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila Lenka Hrastar iz agencije Ipsos, ki je izvedla anketo.

Večina Slovencev se po pojasnilih Hrastarjeve strinja s tem, da bi morale članice EU podpisati zavezujoč cilj na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije in zmanjšanja izgub energije - to idejo jih namreč podpira preko 90 odstotkov.

Kot je pojasnil Dejan Savić iz Greenpeacea v Sloveniji, ima Slovenija že nekaj vlad zadržano, nejasno stališče do energetske politike EU in se pri tem nekako drži v ozadju, medtem ko je prepričanje javnosti zelo progresivno. "Slovenci si želijo vlaganj v obnovljive vire energije, želijo si ustvarjati prihranke energije s tehnološko modernizacijo, z vlaganjem v energetsko učinkovitost," je dodal.

Spomnil je, da bo ta teden srečanje voditeljev EU o podnebno-energetski politiki do leta 2030, zato si želijo, da bi Slovenija na njem zastopala stališče državljanov. Omenjeno raziskavo vidi kot pozitiven in konstruktiven prispevek k stališču Slovenije - da ima konstruktivno vlogo v EU in da si skupaj z drugimi progresivnimi državami postavi ambiciozne cilje, ki bodo imeli pozitiven učinke na gospodarstvo.

Za Savića je zelo pomembno, da ima EU ambiciozno energetsko politiko, smer mora biti večji delež obnovljive, čiste, okolju prijazne energije in ustvarjanje čim večjih prihrankov energije.

"To krepi evropsko energetsko neodvisnost, hkrati zmanjšuje negativne vplive na okolje, blaži podnebne spremembe in zaradi specifike teh tehnologij obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije ustvarja tudi celo vrsto novih delovnih mest," je še poudaril Savić.

Po oceni profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti Bogomirja Kovača se ambiciozno postavljeni cilji EU ne uresničujejo v zapisani meri, ne v EU ne v Sloveniji. Ciljem ni mogoče očitati, da niso dobri, Evropa je namreč najjasneje izrazila trajnostno razvojne cilje, ampak ima hkrati tudi največjo nesposobnost, da bi te cilje realizirala.

Za izpolnjevanje ciljev so namreč zadolžene članice in tu se po njegovem mnenju vidi, kako kompleksno in zapleteno je medsebojno koordiniranje in povezovanje tovrstnih ukrepov.

"To je temeljni problem. Preprosto na eni strani imeti pametne in visokoleteče cilje, na drugi strani imeti veliko operativno nesposobnost, kako te politike spraviti v dejansko življenje," je poudaril.

Eden najbolj perspektivnih projektov v državi za zeleno rast je po njegovih pojasnilih energetska sanacija stavb. "Tukaj je možnosti za to, da bi se na tem področju generiralo letno od 500 milijonov do ene milijarde evrov investicijskega potenciala iz domačih, evropskih in tujih virov, tudi z modernimi načini financiranja," je še dejal Kovač.

Ipsos je spletno anketo izvedel konec maja in v začetku junija med 500 anketiranci. Raziskava je potekala tudi na Poljskem, Slovaškem, Češkem, Madžarskem in Hrvaškem - po navedbah Hrastarjeve je pokazala, da več kot 85 odstotkov populacije podpira vlaganja v proizvodnjo iz obnovljivih virov energije.