Po svetu se odpira vse več restavracij, ki se zanašajo na to, da ne boste izkoristili njihovega zaupanja. Potem ko ste se do sitega najedli, lahko namreč prostor zapustite, ne da bi plačali enega centa. Plačate lahko toliko, kolikor želite plačati. Ali toliko, kolikor si lahko privoščite.

Ena prvih takšnih restavracij je bila odprtih v Melbournu. "Lentil As Anything" je danes veriga petih neprofitnih vegetarijanskih restavracij, ki sprejemajo tudi donacije. Lastnik Shanaka Fernando se je odločil, da odpre restavracijo, kjer plačaš, koliko želiš, ker ga je motilo, da denar vzbuja v ljudeh občutek več ali manjvrednosti. Prepričan je, da denar le vnaša razdor med ljudi, zato njegove stranke v leseno škatlo anonimno spustijo toliko denarja, kot si želijo.

Restavracija "Jon Bon Jovi Soul Kitchen" v ameriškem New Jerseyu je ravno tako neprofitna, vodi jo humanitarna organizacija znanega pevca. V nasprotju z avstralsko verigo restavracij gostom predlaga, kakšno ceno naj plačajo, koliko denarja pa jim dejansko pustijo, se odločijo sami. Omogočajo jim tudi, da svoj obrok odplačajo s prostovoljnim delom, saj imajo svoj vrt, kjer je vedno dovolj dela.

Zanimiva je tudi restavracija "De Culinaire Werkplaats" v Amsterdamu. Ne le da hrana, ki jo postrežejo, nima fiksne cene, niti ne veste, kaj boste dobili na krožniku. Na jedilniku so zapisane le sestavine, ne veste pa, v kakšno jed jih bo tisti dan kreativno povezal kuhar. Imajo pa točno določeno ceno pijače.

Nam najbližja restavracija, kjer plačate, kolikor želite, pa je bržkone "Der Wiener Deewan" na Dunaju, ki streže pakistansko hrano. Pojeste lahko, kolikor hočete, imajo tudi koncerte. Težava je edino, da so sploh med tipičnimi urami kosila in večerje tako zasedeni, da težko dobite mizo.

In še najnovejša domislica. V Severni Karolini se je lastnica menze odločila, da ne bo več imela cenika. In namesto tega, da bi strankam rekla, naj plačajo, kolikor želijo, pravi, naj plačajo toliko, kot mislijo, da želi bog. Religiozna nota se obrestuje, saj se je v prvem tednu dobiček povečal trikratno. Lastnica Dana Parris je sicer povedala še, da je medicinska sestra, ki si v enem trenutku ni mogla privoščiti, da bi za obrok plačala, kolikor je vreden, ko je dobila plačo, prišla nazaj in za isti obrok odštela 20 dolarjev (16 evrov).

Ni pa vse tako rožnato. Restavracija "Panera Bread" v ameriškem St. Louisu se je odločila, da bodo tako delovali le občasno in za nekaj tednov. In še takrat bodo imeli predlagane cene. "Ugotovili smo, da koncept ni več deloval, ko je minilo nekaj časa in naši zaposleni niso več entuziastično vsaki stranki posebej pojasnjevali, zakaj smo se odločili za takšno poslovanje," je povedala Kate Antonacci iz restavracije. "Stranke so prve tedne plačevale več, kot je bila dejanska vrednost obroka. Nato – ko ni bilo več toliko marketinga – pa so začele v povprečju plačevati okoli 75 odstotkov dejanske vrednosti obroka."

Zato se je morala po štirih mesecih delovanja zapreti tudi takšna restavracija v New Yorku. Enostavno nismo mogli pokriti svojih stroškov, je povedala lastnica Paula Douralas.