Vso hrano so pripeljali iz Slovenije, kar je bil precejšen podvig; za največjo uspešnico so se izkazali sveži istrski tartufi. "Mislim, da smo si zaradi tega, ker je bilo njihovo nabiranje dolgo prepovedano, zapravili kar nekaj let uspešnosti v kulinariki," razmišlja. Šrilančanom je predstavil tako vsem nam dobro znane tradicionalne jedi kot svoje bolj eksperimentalne kulinarične podvige, ki so ravno tako iz za naše okolje značilnih sestavin. "Poročajo nam, da se o dogodku govori že po celem Colombu (mestu, kjer dogodek poteka op. a.)," pove. "Pa tudi po celi Šrilanki, tako da smo res ponosni."

Da so za predstavitev slovenske kulinarike izbrali mladega Črta in da se na Šrilanki do srede odvijajo slovenski dnevi, je zaslužen Sanath Ukwatte, tamkajšnji častni konzul. Kuhinjo družine Butul je spoznal, ko se je skupaj s svojimi gosti, azijskimi gospodarstveniki na obisku v Sloveniji, ustavil na njihovi domačiji v Manžanu nad Koprom. Kar je doživel, je želel pokazati svojim rojakom. "To pa je čista in poštena kuhinja. Na domačiji delamo v dobrobit okolju, sodelujemo z majhnimi proizvajalci hrane, vse delamo v povezavi z naravo. Sam se imam kot kuhar za posrednika med naravo in gostom," razlaga Črt.

Šrilančane si lahko vzamemo za zgled

Do tako odmevne predstavitve Slovenije, da o njej pišejo vsi šrilanški časopisi, pa je prišlo tudi zaradi tega, ker Črtova starša že nekaj let vsako zimo preživita v tej južnoazijski otoški državi, zaradi česar se tam še sam počuti domače in se je v njihovi kuhinji, četudi na drugem koncu sveta, odlično znašel. Takoj se je prilagodil na malo drugačen način dela, predvsem na tempo, ki je počasnejši. "A počasen samo za nas," poudarja. "Mislim, da bi nam Šrilančani lahko bili v marsičem za zgled. Nekdo bi lahko to označil za lenobo, toda kakor koli obrneš, pri njih je na koncu vedno vse narejeno. Navaditi se moraš le, da nanje nima smisla pritiskati. Za zgled bi si lahko vzeli tudi, kako ponosni so na svojo hrano in kulturo."

Za mladega kuharja je bil velik izziv voditi ekipo kar 150 profesionalnih kuharjev. A kljub mladosti ima z vodenjem že veliko izkušenj, saj mu starša vse vajeti na domačiji pozimi prepuščata že, odkar jih je štel le 21. "Je pa nad Koprom kuhinja manjša," se smeji. "Pred štirimi leti sta mi sicer dejala, da lahko vodenje teh nekaj mesecev na leto prepustimo tudi komu drugemu in se po svetu odpravimo skupaj, toda odločil sem se, da ostanem." Ko lahko, pa tudi sam rad odpotuje in še tako išče navdih za svoje kulinarično ustvarjanje. "Verjamem, da moramo spoštovati hrano, ki nam jo daje naše okolje, toda iste surovine imajo lahko tudi na povsem drugem koncu sveta. S potovanji se naučiš, kako jih uporabiti še kako drugače,"  pravi.

Slovenci smo uspešni na vseh kontinentih. Kaj je Slovenka ustvarila v New Yorku, si lahko ogledate tukaj.