"V sindikalnih centralah delamo skupaj in gremo po zastavljeni poti. Dokončni izdelek bomo pripravili do 5. maja in ga nato predstavili javnosti," je za STA razkril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

To ne bo vodilo v vsesplošno zvišanje minimalne plače in zagotovo ne bo ogrozilo gospodarstva in makroekonomske slike naše države, je izpostavil Semolič.

Na ta način naj bi se zgolj popravilo veliko krivico, to je, da tisti, ki so na minimalni plači in delajo ponoči, v nedeljo ali med prazniki, zaradi tega ne dobijo prav nobenega dodatka, medtem ko so vsi prejemniki ostalih plač upravičeni do teh dodatkov po kolektivni pogodbi.

Maja bo tako stekel potreben postopek za sprejem zakona. Pobudo volivcem za vložitev predloga zakona v parlament sicer lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Pobudnik obvesti o svoji pobudi predsednika DZ. Sindikati bodo za vložitev predloga zakona v parlamentarni postopek potrebovali najmanj 5000 podpisov volivcev. Zbrati jih bodo morali v 60 dneh od obvestila predsednika DZ.

"Vsi verjamemo, da bomo v DZ naleteli na večinsko podporo poslancev," je v tej luči dejal Semolič, ki je na čelu največje sindikalne centrale v državi.

Prav spremembe v zvezi z minimalno plačo so bile med osrednjimi zahtevami sindikatov v pogajanjih za socialni sporazum 2015-2016, a delodajalci nanje niso pristali, saj so trdili, da bi najbolj prizadele podjetja, ki so že zdaj v velikih težavah.

Sindikalne centrale niso obupale in so takoj po podpisu socialnega sporazuma vzpostavile posebno delovno skupino za pripravo zakonodajne pobude. Delojemalci si niso premislili niti ob pozivih delodajalcev, naj jih s spremembami ne obidejo, in napovedi ministrstva za delo, da bo skušalo zvišanje neto plač doseči z znižanjem stroškov dela.

Kaj moti sindikate? V minimalno plačo se zdaj vštevajo vsi dodatki: dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ali iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, dodatek za delovno dobo ter dodatek za delovno uspešnost.

To pomeni, da vsi prejemniki minimalne plače prejmejo enak znesek, ne glede na to, ali opravljajo delo v treh ali štirih izmenah, ponoči, ob nedeljah, praznikih.

Minimalna plača letos znaša 790,73 evra bruto. Zaradi nizke inflacije se je glede na lansko leto zvišala le za 1,58 evra bruto.