V podjetju Trenkwalder ugotavljajo, da do gospodarskega zastoja prihaja predvsem v tistih proizvodnih podjetjih, ki izdelujejo trajne porabne in luksuzne dobrine ali pa v podjetjih, ki so dobavitelji takih proizvajalcev. Tudi v kadrovski dejavnosti se beleži upad povpraševanja, predvsem s strani tistih naročnikov, ki kakor koli predstavljajo del verige različnih dejavnikov v avtomobilski in gradbeni industriji. Kadrovsko svetovalne agencije se prav tako soočajo z upadom naročil, do katerih je začelo prihajati v septembru.

Delodajalci prekinjajo pogodbe z najetimi delavci oziroma pogodb o zaposlitvi z delavci ne podaljšujejo. Ta način zaposlovanja je sicer za naročnike kadrovskih storitev najcenejši in najenostavnejši. Povpraševanja po novih delavcih je relativno malo. V bližnji prihodnosti se predvideva nadaljnja, vsaj začasna izguba, precejšnjega števila delovnih mest.

Na tržišču pa obstaja precej dejavnosti, za katere ni enostavno pridobiti primerne delovne sile, zato je delodajalci kljub krizi ne želijo izgubiti. Primer za to so npr. varilci, krovci itd.

Ostali, predvidoma varnejši poklici v obdobju recesije, so predvsem tisti visoko specializirani, za katere se težje najde in usposobi nadomestnega novo zaposlenega, nadalje pa so varnejši poklici tisti iz skupine perspektivnejših poklicev v prihodnosti.

Generalno bodo varni tisti zaposleni, ki so, ali pa bodo kar najhitreje »opremljeni« z dobrim trženjskim in podjetniškim znanjem, hitro prilagodljivostjo in nenehno težnjo k izboljšavam in razvoju, poudarja profesorica psihologije Alenka Kraljič, strokovna sodelavka za kadre v kadrovski agenciji Trenkwalder.

V Adeccu prav tako opažajo, da ima finančna kriza že posledice v realnem sektorju in posledično tudi na samem trgu delovne sile. Slovenska podjetja se na razmere odzivajo s prilagajanjem proizvodnih procesov, kar nujno za seboj potegne tudi prilagajanje delovne sile.

V Adeccu iz tedna v teden beležijo, da naročniki določenim zaposlenim ne podaljšujejo pogodb, sklenjenih za določen čas. Gre za zmanjšanje povpraševanja po najeti delovni sili (nekvalificiranih delavcih) v delovno intenzivnih panogah – avtomobilska industrija, tekstilna in gradbena industrija. Nekatera podjetja so tovrstna zmanjševanja na samem začetku izvajala predvsem z delavci iz tujine, sedaj pa tudi z napotenimi delavci. Res pa je, da se zmanjševanje v veliki meri odvija v podjetjih, ki so še ne dolgo nazaj na veliko zaposlovala.

»Agencije smo v zadnjih letih, v časih visoke gospodarske rasti, ustvarile marsikatero delovno mesto, ki ga sicer ne bi bilo in posledično smo ta trenutek ena od prvih možnosti za zmanjšanje števila zaposlenih v samih podjetjih. Poudariti pa je potrebno dvoje: ko podjetja napovedo svoja zmanjšanja, pogosto uspemo v partnerskem dogovoru z njimi doseči, da prestavijo odločitev vsaj za nekaj časa. Ko pa se le ta vendarle zgodi, torej, da delavca v podjetju ne potrebujejo več, mi, kot agencija, nastopimo kot zastopnik delavca in mu poskušamo ponuditi čim več različnih možnosti za takojšnjo oz. skorajšnjo zaposlitev. Prepričani smo, da bomo na začetku gospodarske rasti prvi, ki bomo ponovno zaposlovali. Poleg tega agencije ne ponujamo le storitev zagotavljanja delovne sile, ampak tudi široko paleto ostalih storitev, kot so iskanja in selekcije kadrov, kadrovsko svetovanje, head hunting, outplacement itd.« pojasnjuje Laura Smrekar, vodja marketinga in odnosov z javnostjo v Adeccu.

Za določena delovna mesta še vedno izredno težko najdejo ustrezno delovno silo. Določene panoge, kjer beležijo relativno veliko fluktuacijo, še naprej povečujejo število zaposlenih, na primer živilsko-predelovalna (sezonski vpliv) ter klicni centri.

In napoved? Številke o napovedani brezposelnosti v tem trenutku zelo varirajo, od zelo blagih, do zelo pesimističnih. Ta trenutek vlada na trgu predvsem strah, ki je posledica negotovosti. Izredno težko je napovedati, v kakšni smeri se bodo stvari razvijale. Dejstvo pa je, da bodo na področju človeških virov podjetja potrebovala ogromno manevrskega prostora za prilagajanje razmeram. Ohraniti morajo namreč toliko moči, da bodo po umiritvi razmer lahko ponovno rasla in odpirala nova delovna mesta . V kolikor se bodo v trenutnih razmerah preveč izčrpala, ne bo možnosti za nov zagon in izgubljena bodo tudi tista delovna mesta, ki bi jih bilo možno zadržati. Ne glede na razmere pa je potrebno doseči konsenz o skupnih ciljih, določiti akcijski načrt in zagrabiti za delo, vsak na svojem mestu. »Imamo pridne in usposobljene delavce in dobre managerje. Povečanje števila brezposelnih je nujna posledica, pomembno je, da bomo skozi socialni dialog omogočili, da bo čim več podjetij preživelo, in da bodo ta veliko zaposlovala, takoj ko se popravijo razmere. Moramo pa hkrati omogočiti, da bo socialni vpliv povečane brezposelnosti čim manjši«, poudarjajo v Adeccu.

Na vprašanje glede predvidoma varnejših poklicov v recesiji pa odgovarjajo, da živimo v časih, ko nobena zaposlitev ni permanentno varna. Še najmanj na udaru v času recesije bodo predvidoma poklici s področja zdravstva, zobozdravstva, medicine, šolstva, nekateri IT poklici in drugi tehnični poklici. Ne glede na gospodarske razmere so prav tako vedno zelo iskani dobri komercialisti, vodje prodaje in vodje trženja ter vrhunski vodstveni kader, s poudarkom na managerjih, specializiranih za krizni management.