Pa je na koncu vseeno morala priznati, da ni drugega izhoda. Razglasitev poslovnega in osebnega bankrota ji je vzela še zadnji denar, dom, dediščino pokojnih staršev, samozavest, prijatelje … Vse, pravi.

„Moji starši so mi privzgojili močan občutek odgovornosti,“ svojo zgodbo začenja Marilyn. „To je bil tudi glavni razlog, da sem se dve leti z vsemi močmi borila proti razglasitvi bankrota, saj je to obenem pomenilo, da ne bom mogla izpolniti obljube svojim upnikom – da bom poplačala svoje dolgove. Čutila sem, da je to narobe in počutila sem se krivo, saj sem vsa posojila najela v dobri veri, da jih bom, ko bo posel šel bolje, odplačala.“

V zadnjih dveh letih pa bankrot ni bil edini udarec, ki ga je življenje zadalo Marilyn. Umrla sta ji tudi starša, njuna zapuščina pa je šla za poplačilo bančnih dolgov. „Ves denar, ki sta ga privarčevala za mojo varno prihodnost, kot sta vedno govorila, še posebej zato, ker nisem poročena in nimam otrok,  in materino stanovanje, na katerega je bila tako zelo navezana in si je vedno želela, da bi si ga nekoč jaz uredila po svojih željah.“

Marilyn je pred tremi leti, torej ravno v času, ko je recesija že nekoliko trkala na vrata, odprla potovalno agencijo, specializirano za križarjenja. Je bil torej kriv napačen trenutek, saj si s prihodom krize marsikdo ni več mogel privoščiti eksotičnih potovanj, marsikdo pa je denar raje, kot da bi ga zapravil za potovanje, shranil 'za vsak primer'?

Razglasitvi bankrota je sledil temeljit razmislek o nadaljnjih kariernih ciljih, pravi Marilyn, ki se počasi bliža štiridesetim. „Bilo me je zelo strah, kako bom sploh našla novo delo. Propadel lasten posel pač ni kakšna huda referenca.“ A ji je po nekaj mesecih iskanja uspelo pri eWomanNetwork. „Povezujem ljudi. Poslovne ženske s podobnimi poslovnimi zanimanji, ki nato delijo svoje izkušnje in znanje. Tako ustvarjamo nove poslovne priložnosti ter organiziramo mesečne dogodke, ki predstavljajo možnost za srečanje in konkretiziranje poslovnih idej.“

Tudi v novi službi pa se je Marylin še enkrat zavedla svoje glavne pomanjkljivosti. „Manjka mi samozavesti v komunikacji z drugimi ljudmi. Postanem sramežljiva, včasih preplašena in končni vtis je seveda vse prej kot dober. Tudi to je bil velik razlog, da mi je propadel lasten posel.“

Reševanja te težave se je najprej lotila s prebiranjem priročnikov za samopomoč, potem pa se je odločila, da se bo s svojimi strahovi soočila 'po žensko'.

„Če nočem ostati še brez te službe, ki mi je sicer všeč, potrebujem več samozavesti in pomislila sem, da bi jo imela, če se v družbi drugih ljudi ne bi vedno počutila kot grda račka.“

Marylin je zato po dolgem času obiskala frizerja, kupila nekaj ličil, razvlečene srajce in bluze pa zamenjala za nekaj elegantnih hlač, bluz in nekaj kosov elegantnega nakita. „To je seveda šele začetek, ampak pomaga pa,“ se smeje. Nekaj, kar je v zadnjih letih počela le redko.