Začetki so bili manj glamurozni, saj na začetku ni imela niti 1000 evrov, kolikor jih je potrebovala za odprtje posla. ''Posodil mi jih je takratni fant, da sem lahko registrirala podjetje, pa sem uporabila lažno licenco za nepremičninskega posrednika, ki mi jo je uredil skorumpiran odvetnik.''

Čeprav so bile ZDA v času, ko je Barbara začenjala svoj posel, raj za nepremičninarje, saj je trg dobesedno cvetel, ima to le malo opraviti z njenim uspehom. Nepremičninskih agentov je namreč tam prav toliko kot listja in trave, le redkim pa uspe veliki met – obogateti tako zelo, kot je to uspelo Barbari.

''Bila sem neverjetno motivirana, a zelena,'' priznava Barbara. ''Do takrat sem bila prodajalka hot dogov, natakarica in varuška v sirotišnici. Vsem službam pa je bilo skupno, da so bile slabo plačane, vedenje nadrejenih pa pod vsako kritiko.''

Začetek je bil težaven. ''Če bi vedela, kaj vse me čaka, se najbrž nikoli ne bi lotila te pustolovščine. Seveda pa sem imela srečo, da je fant sam predlagal, da mi da denar, če ne bi najbrž še vedno delala kot natakarica v kakšnem zakajenem lokalu.''
Ker ni imela svoje licence, si jo je 'izposodila' pri odvetniku, ki je bil dovolj skorumpiran, da ji jo je posodil v zameno za odstotke od prodaje nepremičnin. Svojo licenco je dobila po letu in pol v poslu, saj zakonodaja ZDA omogoča opravljanje izpita za nepremičninskega posrednika le ljudem, ki so kot agenti delali vsaj eno leto. Poleg tega je izpit uspešno opravila šele v tretje.

Po dobrem letu je za Barbaro delalo že sedem drugih agentov. Takrat pa se je na nepremičninskem trgu začelo mrtvilo. Agenti so bili nezadovoljni s količino dela in so šefinjo obtoževali, da premalo denarja nameni za oglaševanje. ''Ampak enostavno ga nismo imeli. Ni šlo za to, da ga ne bi hotela dati za ta namen. Ni ga bilo!''

Zato se je odločila, da bo v svoj korist izkoristila medije. Sama je napisala članek, v katerem je opisala vseh enajst uspešnih prodaj tako z vidika prodajalca kot kupca in poročilo poslala vsem, ki so delali za New York Times, tako novinarjem, ki so pokrivali gospodarstvo, kot zabavni in športni redakciji. ''Sicer me ni poklical noben novinar, smo se pa v enem tednu znašli v vseh nepremičninskih in gospodarskih sekcijah časopisa.''
Tako se je Barbara odločila, da bodo mediji njen tihi partner, tudi po dvajsetih letih še vedno pošlje podobno poročilo vsak mesec.

Medtem ko je podjetje cvetelo, je imela Barbara, danes tudi avtorica dveh knjižnih uspešnic, druge skrbi. ''Deset let sem se trudila zanositi in pri 46 sem rodila prvega otroka. Seveda sem bila presrečna in potem se je začelo. V službi so me obtoževali, da me zanima samo še otrok, ko je ta odraščal, pa mi je večkrat rekel, zakaj nisem več doma. Tudi če si direktor, je težko usklajevati službo in družinsko življenje.''

Svoj uspeh sicer v veliki meri pripisuje modrostim svoje matere. ''Naučila me je, da se ne smem nikoli vdati, pa naj bo težava takšna ali drugačna. V šoli sem imela na primer velike težave z branjem. Zato me je vzpodbujala, da razvijam govorne veščine, kar mi je kot nepremičninski agentki zelo pomagalo.''

Sicer pa Barbara povsem brez sramu priznava, da je v času kariere večkrat zaigrala na 'žensko noto'. ''Čeprav si kot najstnica tega nikakor nisem mogla predstavljati, saj nisem ravno Pamela Anderson. In potem sem šla na razgovor za službo v nek lokal, kjer je bila moja glavna konkurenca prsata blondinka, ki je znala pivo streči tudi tako, da je en vrček zataknila kar med svoje prsi. Delo sva dobili obe, a so bile vse stranke pri njej. Potem pa mi je mama rekla, naj si omislim nedolžne kitke s pentljami. In res, izkazalo se je, da moški prav tako kot plavolase seks bombe obožujejo nedolžne gospodične,'' se smeje Barbara in dodaja, da je tudi kot nepremičninska agentka večkrat stavila na svoj videz.

''Lahko rečete, kar hočete, ampak privlačnost je pomembna in obrača svet, pa čeprav marsikdo tega ne upa več povedati na glas. Sama sem se tega naučila zelo hitro. Bila sem ena redkih ženskih lastnic nepremičninskih agencij. Torej sem bila na moškem teritoriju in tam uporabiš, kar imaš. A dlje od osebne urejenosti ni šlo nikoli, da ne bo pomote,'' še pravi Barbara.