Vsaka tableta oziroma zdravilo, ki nam jo predpiše zdravnik, je končni rezultat dolgotrajnih raziskav, kjer so v končni fazi za pridobitev dovoljenja za uporabo kot poskusni zajčki sodelovali tudi ljudje, ki v zameno za preizkušanje zdravil kot prostovoljci, odvisno od ocenjene stopnje tveganja, prejmejo na stotine, včasih tudi na tisoče evrov.

Kljub finančni krizi je farmacevtska dejavnost najmanj na udaru, zaradi česar trg zdravil hitro raste, nekateri celo mnenijo, da koncerni umetno spodbujajo potrošnjo zdravil, paranoja gre celo tako daleč, da so privrženci teorij zarote prepričani, da nekatere bolezni širijo celo namerno, samo zato, da bi prodali svoje produkte in oplemenitili svoje trezorje.

Na leto naj bi medicinski znanosti svoje telo posodilo več milijonov ljudi, saj dober zaslužek očitno pretehta nad intenzivnim sodelovanjem v raziskavi ter podreditvi zahtevanim pogojem testiranja, še več, povpraševanje po poklicu poskusnega zajčka v zadnjih letih kar cveti. V želji po čim večjem zaslužku večina raje sodeluje v dolgotrajnih in zahtevnih raziskavah, kjer je plačilo praviloma višje.

V raziskavi, ki je zajemala samo sodelujoče prostovoljce, se je izkazalo, da jih je kar deset odstotkov priznalo, da so sodelovali, brez vednosti raziskovalcev, v več kot enem preizkušanju zdravila hkrati.

Le ugibamo lahko, kolikšen odstotek vprašanih je svoj odgovor priredilo oziroma povedalo po pravici. S tem početjem niso ogrožali le svojega zdravja, ampak tudi vse potencialne uporabnike zdravil, saj lahko kombinacije in interakcije različnih zdravil vplivajo na ugotovitve preskušanja, pa tudi na končni izdelek.

Za 15 tisoč evrov v postelji tri mesece!

Neki Američan je v preizkušanju zdravil za Naso zaslužil nekaj čez 15.000 evrov, a zaradi zahtevnega testiranja ni mogel vstati iz postelje kar tri mesece. Podobne skrajneže in ostale poskusne zajčke, ki jih potrebujejo farmacevtski koncerni, iščejo zelo različno. Največ jih najdejo preko spleta, pa tudi z radijskimi, televizijskimi ali tiskanimi oglasi. Redka niso tudi priporočila že uveljavljenih testirancev zdravil za njihove znance ali prijatelje ali pa se prostovoljci ponudijo kar sami.

Pa pri nas?

Po pričevanjih udeležencev tovrstnih raziskav v Sloveniji naj bi se poklic poskusnega zajčka splačal nekoč, saj naj bi dobro zaslužili brez večjega napora. Toda časi super zaslužkov poskusnih zajčkov so, vsaj v Sloveniji, končani. Za testiranja zdravil slovenskih farmacevtskih podjetij dandanes skrbijo specializirani centri v tujini, ki za delovno silo pri testiranju raje uporabljajo cenejši vzhodnoevropski ali jugovzhodni azijski trg.

Tamkajšnjo revščino se, kot kaže, očitno lažje uporablja kot priložnost za testiranja novih zdravil. Razen tega je zanimanje za tovrstno delo v državah tretjega sveta dosti večje, praviloma imajo za testne centre bolj ohlapna pravila in zakonodajo v primerjavi z razvitimi državami.

Protokol preizkušanja

Zdravilo lahko začnejo klinično preskušati na ljudeh šele po opravljenih preizkusih na živalih, v zadnjem času tudi na računalniških simulatorjih. Vsak, ki se odloči, da bo v takem preskusu sodeloval, se mora strinjati s pravili, ki so zapisana v protokolu, in podpisati pogodbo, za katero bodite prepričani, da so jo sestavili in pregledali vrhunski odvetniki. Začetek postopka preskušanja zdravil se začne formalno, s testiranjem krvi in kardiovaskularnim pregledom. Po zaužitju testiranega zdravila sledi merjenje koncentracije krvi v različnih časovnih intervalih, postopek se periodično ponavlja. Testiranci zaužijejo od antibiotikov, antidepresivov do zdravil proti holesterolu, tudi različne opiate, skratka vse, kar je treba preizkusiti.

Ko ne gre vse po načrtu

Pred nekaj leti je na raziskovalnem oddelku bolnišnice v Londonu šest prostovoljcev le nekaj ur po zaužitju zdravila proti revmatoidnemu artritisu, levkemiji in multipli sklerozi pristalo na oddelku za intenzivno nego s hudimi poškodbami notranjih organov. Zdravilo so prvič preizkušali na ljudeh, torej je bilo klinično preizkušanje v prvi fazi. Kljub bogatim odškodninam obžalujejo, da so se podali v kaj takšnega, a po toči zvoniti je prepozno.

Poskusni zajček malo drugače

Dobičkonosen poklic poskusnega zajčka pa si lahko zamislite tudi malo drugače. Poznate poklic, od katerega se živi na visoki nogi, hkrati pa še uživa? Odgovor na to vprašanje ima neka Američanka, ki je postala "poskusni zajček" za luksuzne izdelke. Podjetja, ki jo najemajo, jo bogato plačujejo. Dobi tudi do pet tisoč evrov, samo zato, da preizkuša luksuzne avtomobile, prestižne restavracije ali hotele v kakšnih eksotičnih turističnih krajih. Vse, kar mora storiti, je, da sestavi in odda zelo natančno poročilo o izdelku ali storitvi na koncu preizkušanja. Sanjska služba!