Kljub številnim dejavnikom, ki vplivajo na uspešnost iskanja novega delovnega mesta, pa je nedavna raziskava ameriškega inštituta za kadrovski razvoj odkrila presenetljive podatke. Čeprav bolj ali manj velja zgolj za ameriški trg delovne sile, pa lahko skupne vzporednice najdemo tudi z slovenskim trgom delovne sile, ki je glede na zahodne države še dandanes manj prožen.

V raziskavi so avtorji študije razdelili brezposelne v dve starostni skupini in štiri razrede glede na izobrazbo. Med glavnimi rezultati so izpostavljeni dve ugotovitvi. Tista manj presenetljiva je tista, ki potrjuje, da starejši ne glede na izobrazbo ostajajo dlje časa brezposelni. Bolj šokantna pa je druga ugotovitev, ki se navezuje na visoko izobražene brezposelne. Tisti, ki imajo nedokončano šolo oziroma nižjo izobrazbo v povprečju hitreje najdejo službo kot pa tisti, ki imajo višjo ali visoko izobrazbo. Čeprav izobraženi ljudje sicer težje izgubijo službe, pa očitno glede na rezultate te raziskave tudi težje pridobijo novo službo.

Še bolj zaskrbljujoč pa naj bi bil psihološki vpliv, ki ga v družbo vnaša dolgoročna brezposelnost. Če namreč brezposelni ne najde dela v kratkem času, se pri mnogih pojavlja strah, obup ter pesimizem. Ta največkrat nastopi po devetih do dvanajstih mesecih brezposelnosti. Občutja nemoči se lahko generalizirajo tudi na druga življenjska področja. Ljudje lahko razmišljajo tudi, da so brez službe manj vredni ne samo kot človek, ampak lahko tudi kot partner, prijatelj, starš ... Z izgubo zaposlitve naj bi se tako drastično lahko poslabšalo tudi naše funkcioniranje v družbi. Te simptomi pa naj bi se še toliko bolj pojavljali pri starejših brezposelnih, ki se zaradi brezizhodnih situacijah le stežka opomorejo od šoka ob izgubi dela.

Če bi rezultate raziskave postavili na glavo, bi lahko trdili, da je v izogib dolgoročne brezposelnosti bolje biti mlad in manj izobražen. Da pa je v teh časih tudi to zelo pereč in aktualen problem, pa smo na Cekinu v začetku avgusta poročali o objavljenih podatkih Mednarodne organizacije za delo (ILO), saj je brezposelnost med mladimi dosegla najvišjo raven v zgodovini. V EU je po zadnjih meritvah stopnja brezposelnosti med mladimi okoli 20 odstotkov – največja je v Španiji, kjer je brezposelnih kar 40 odstotkov mladih, v Sloveniji pa naj bi se ta odstotek gibal blizu 13 odstotkov.