Ministri EU za zaposlovanje in socialno politiko, med njimi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, se bodo danes sestali v Bruslju. V ospredju bodo predvsem ukrepi za preprečevanje izgube delovnih mest zaradi vse hujše finančne in gospodarske krize.

Finančna in gospodarska kriza ter s tem tudi vpliv krize na zaposlovanje bo glavna tema vrha EU 19. in 20. marca v Bruslju, tako da bodo ministri danes sprejeli ključna sporočila za vrh s področja zaposlovanja, v katerih bodo po pričakovanjih opredelili prednostne naloge pri soočanju s povečano brezposelnostjo.

Minister Svetlik bo v svojem nastopu v razpravi poudaril nujnost nadaljevanja izvajanja reform na trgu dela, konkretno izvajanja ukrepov prožne varnosti in zagotavljanja kakovostnih zaposlitev. Ob tem bo izpostavil ukrepe za preprečevanje izgube delovnih mest in ukrepe za dostop gospodarstva do likvidnostnih sredstev, so sporočili z ministrstva za delo.

Slovenska vlada je za zajezitev brezposelnosti sprejela ukrepe o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, izvaja pa tudi druge ukrepe. O napovedi, da bi se lahko število brezposelnih v Sloveniji letos povzpelo do 100.000, je minister Svetlik minuli teden dejal, "da se trudijo, da bi bila ta številka čim nižja, a da je vse odvisno od poteka krize".

Ministri bodo ob razpravi o učinkih krize na zaposlovanje predvidoma sprejeli tudi sklepe, ki poudarjajo pomen predvidevanja potreb in skladnosti ponudbe in povpraševanja na trgu dela v skladu s prioriteto vlaganja v ljudi kot eno od ključnih prednostnih nalog lizbonske strategije za rast in delovna mesta.

EU je zaradi vpliva krize na zaposlovanje za maj napovedala tudi izredno srečanje voditeljev držav in vlad članic EU, ki bo osredotočeno na razmere na trgu dela. "Socialni vidik finančne in gospodarske krize je sedaj naša glavna skrb, zadržati moramo delovna mesta, kjer je le mogoče", je ob napovedi vrha poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

Kriza vpliva tudi na odločitve držav članic o odpravi omejitev na trgih dela. Belgija je januarja na neformalnem zasedanju ministrov EU za zaposlovanje napovedala, da svojega trga dela za delavce iz srednje- in vzhodnoevropskih držav, tudi Slovenije, zaradi krize, v kateri želi zagotoviti delo predvsem svojim državljanom, še ne bo v celoti odprla.

Belgija je poleg Avstrije, Nemčije in Danske edina v EU, ki še ni odprla trga delovne sile za delavce iz osmih vzhodno- in srednjeevropskih držav, tudi Slovenije, medtem ko za Ciper in Malto omejitve niso nikoli veljale. Belgija je sicer lani decembra napovedala, da bo obdržala omejitve za Bolgare in Romune, a da jih bo odpravila za vse preostale države.

Ministri bodo danes predvidoma sprejeli sklepe o mobilnosti delavcev, potem ko je češko predsedstvo EU po januarskem neformalnem zasedanju poudarilo, da je mobilnost delavcev "zdravilo" za finančno in gospodarsko krizo. Tudi Evropska komisija je v poročilu o vplivu širitve na zaposlovanje poudarila, da so učinki pozitivni in da ni razlogov za omejitve.

Ministri bodo obravnavali tudi uvedbo ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, ter enotne postopke obravnavanja vlog za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo na ozemlju države članice, imenovanega modra karta.