Od začetka tisočletja se v Avstrijo vsako leto priseli okoli 100.000 ljudi, okoli 90.000 pa se jih odseli. Število prebivalcev naj bi po ocenah na račun priseljevanja tako na leto zraslo za od 10 do 50 tisoč ljudi. Večina priseljencev je iz držav Evropske unije, predvsem iz Nemčije.

A zdaj potrebujejo Avstrijci ne le priseljence, ampak fizične delavce. Predvsem negovalce v zdravstvu, turistične delavce, tehnike, učitelje in vzgojitelje. Trend povpraševanja po teh delavcih naj bi se še stopnjeval, zato bo naša severna soseda maja prihodnje leto tudi odpravila omejitev priseljevanja delavcev iz vzhodnoevropskih držav člani Evropske unije. Delodajalci tudi trdijo, da potrebujejo tudi več delavcev iz držav 'tretjega sveta' za dela, za katera doma težko najdejo delovno silo. Nasprotno pa predstavniki avstrijskih delojemalcev menijo, da si želijo le poceni in nezahtevnih delavcev.

Pristojno ministrstvo trdi drugače. Če bo politika priseljevanju rekla ne, ostaja še manj priljubljena možnost – dvig upokojitvene starosti. Avstrija se namreč srečuje s podobnim problemom kot druge evropske države. Zaradi padanja števila rojstev (Avstrijke povprečno rodijo 1,4 otroka na žensko), je delovna populacija vse manjša in tako en delavec 'vzdržuje' vse več starejših. „Brez priseljevanja bo čez 20 let manjkalo okoli 700 000 zaposlenih, ki bi vzdrževali sistem,“ meni minister Michael Spindelegger.