Tako vsaj trdi študija nemškega ministrstva za izobraževanje. Ta poleg že znanega dejstva, da mladim v poplavi takšnih in drugačnih informacij na svetovni informacijski avtocesti močno primanjkuje medijske pismenosti in kritičnega odnosa do videnega, slišanega in prebranega, zdaj ugotavlja še, da neprestano 'visenje' pred računalnikom še ne pomeni kakšne posebej visoke stopnje računalniškega znanja.

Svet brez računalnikov, pred dvajsetimi ali tridesetimi leti še popolnoma običajno stanje, je danes povprečnemu mlademu nepredstavljiv. Računalnik pač spada zraven, pa naj gre za učenje, delo ali preživljanje prostega časa. Ne računalnik, ampak internet, trditev popravijo delodajalci in drugi raziskovalci, ki opozarjajo, da če se nekdo na spletu počuti kot doma, to še ne pomeni, da zna delati z računalnikom.

Zahteve so se sicer povečale tudi na drugi strani. Delodajalci med zahtevana znanja namreč že dolgo ne vpisujejo več 'le' potrebe po obvladovanju osnovnih programov, kot so Word, Excel in Internet Explorer, saj so ta znanja postala že skoraj samoumevna. A na koncu pogosto ugotavljajo, da kljub vse večji navzočnosti računalnikov v življenju povprečnega iskalca zaposlitve, ko ta pride na razgovor, kjer znanje preverjajo tudi praktično, je dokaj nepripravljen. Razen seveda tistih, ki so računalniška znanja pridobili kot del specifičnega izobraževalnega programa v šoli.

Kadrovski strokovnjaki, ki na razgovorih za delo preverjajo tudi obvladovanje računalnika in sposobnosti hitrega in učinkovitega brskanja po spletu, tako opozarjajo, da je še posebej pri mladih iskalcih dela opaziti težave z iskanjem zares koristnih informacij in njihovim razumevanjem v pravilnem kontekstu. Mladi preveč čas preživijo na spletnih straneh z zabavnimi vsebinami in socialnih omrežjih, to pa začenja škodovati njihovi možnosti, da najdejo želeno zaposlitev, pravijo.

Eva Krizsanits iz podjetja T Systems, divizije družbe Deutsche Telekom, razlaga, kaj za enega najbolj zaželenih evropskih delodajalcev pomeni 'osnovno računalniško znanje'. “Za vsa delovna mesta v marketingu je znanje Excela obvezno, PowerPoint je treba poznati zares podrobno. Prezentacije so pri tem delu ključne, dobra vsebina pa mora biti podprta tudi grafično. Prednost imajo še kandidati, ki obvladajo najrazličnejše grafične programe, predvsem Photoshop.”
Dobre izkušnje imajo predvsem s kandidati, ki so končali študij tehničnih smeri ali smeri, kjer je bilo računalništvo vključeno v študijski program kot samostojen predmet.

A tudi za tiste, ki se ravno ne morejo pohvaliti z dobrim računalniškim znanjem, obstaja rešitev. Če se nameravate prijaviti za delovno mesto, kjer se po navadi zahtevajo boljša računalniška znanja od vaših trenutnih, se najprej vpišite na tečaj računalništva ali se učenja lotite s pomočjo literature, vendar v tem primeru svojega znanja potencialnemu delodajalcu ne boste mogli dokazovati še z veljavno listino. Pri izbiri tečaja pa bodite pozorni na to, kakšen dokument boste prejeli ob koncu izobraževanja in kakšna znanja vam bodo ponudili.

Lahko pa se odločite tudi za obisk v tujini izjemno priljubljenih računalniških kampov – gre za nekakšno različico priljubljenega načina učenja tujih jezikov, le da vam bodo tukaj namesto tujih besed nekaj tednov pomagali pridobivati znanje o najrazličnejših računalniških programih in širiti obzorja o veliki zmogljivosti računalnikov.

Avstrijec Christian Gerstgrasser takšne izjemno intenzivne tečaje ponuja že 15 let. “V primerjavi z našimi začetki imajo zdaj ljudje, ki se prijavijo, več predznanja, zato je tudi učenje hitrejše. Prijavljajo se vsi – od tistih, ki znajo zelo malo pa vedo, da bodo brez vsaj osnovnega znanja  težko dobili zaposlitev, do tistih, ki znajo skoraj več kot učitelji in želijo znanje samo razširiti še na kakšen drug program. Se je pa izkazalo, da so velike težave pri tistem, za kar ljudje menijo, da obvladajo najbolje – brskanje po spletu. Mnogi namreč med vsemi informacijami, ki jih je tam mogoče najti, le težko ločijo zrnje ob plevela!”