• Prve v preobilico dela vodijo lastne visoke ambicije.
• Drugi deloholiki postanejo zaradi zadovoljevanja ambicij drugih: bodisi nadrejenih, staršev, partnerja, največkrat družbe.
• Tretji se v delo zatekajo zaradi nezmožnosti soočanja s svojimi težavami.

Kakšni so znaki deloholizma?

Med deloholike seveda ne štejemo ljudi, ki se s tem terminom hvalijo zato, da bi poveličevali svoje delovne dosežke v družbi in pred delodajalcem, pač pa ljudi, ki pri sebi lahko najdejo spodaj naštete značilnosti:

• stalno podaljševanje delovnega časa preko osem ur,
• delo tudi med prazniki in vikendi,
• redno delo v poznih nočnih urah in posledična neprespanost,
• ukvarjanje z delovnimi obveznostmi doma,
• nezmožnost prelaganja nalog na druge,
• zanemarjanje družabnega in družinskega življenja ter drugih obveznosti zaradi dela,
• združevanje zasebnega življenja in službe.

Najbolj ogrožene poklicne skupine so menedžerji, dijaki in študenti, strokovnjaki naravoslovnih in tehničnih poklicev, zdravniki in visoke medicinske sestre, poklici v storitvenih dejavnostih (trgovci, gostinci). Povprečno ogroženi poklici pa so družboslovni strokovnjaki in strokovnjaki v javni upravi, komercialisti in srednje tehnični poklici, učitelji in novinarji. Manj ogroženi so finančniki in pravniki, medicinski tehniki in srednje medicinske sestre, administrativni poklici.

Zakaj deloholik ni dober za podjetje?

Kot smo zgoraj našteli, se deloholiki pretiranemu delu predajajo iz različnih razlogov. Ne glede na razlog, pa so ljudje s pretirano vnemo največkrat izpostavljeni poklicnemu izgorevanju. Začetni zagon se kaj hitro prevesi v delo in razmišljanje o delu, brez pravega učinka. Preobremenjeni in utrujeni možgani ne najdejo več primernih rešitev, zaradi zanemarjanja drugih obveznosti se pojavljajo osebne težave, pogoste so družinske krize. Deloholik je tudi prepričan, da je zaradi količine vloženega dela za delodajalca vreden več, delodajalca pa seveda zanima le učinek. V prepričanju, da dela več, se počuti podcenjen. Zaradi tega je tudi pogosto nerazumljen pri sodelavcih in sodelavkah, s katerimi težko navezuje produktivne povezave. Pogost spremljevalec deloholikov so tudi pretirano pitje in različne droge, ki stvari samo še poslabšajo.

Pogoste posledice

Med najbolj pogostimi posledicami so izguba zaposlitve, razpad družinskega življenja, lažje in težje zdravstvene težave (največkrat izgorelost) in različne oblike zasvojenosti.

Kako si pomagati:

Če so zgoraj opisane vaše delovne navade, je čas, da poskrbite zase. Ponujamo vam nekaj nasvetov:

• Držite se predpisanega delovnega časa.
• Svoj čas si sistematično razdelite v čas, ki bo namenjen delu, ter v čas, ki bo namenjen družini, prijateljem in samo vam.
• Naučite se razdeliti in deliti delo, ki ni nujno vaše.
• Poiščite si hobi.
• Začnite z rekreacijo.

V primeru, da si ne morete pomagati, poiščite strokovno pomoč.