Evropski parlament je danes glasoval proti uvedbi več kot 48-urnega tedenskega delovnika pod določenimi pogoji, in sicer je med drugim z veliko večino zavrnil ohranitev odstopanj od 48-urnega delovnega tedna. O direktivi o delovnem času bo tako potreben spravni postopek med parlamentom in Svetom EU.

V okviru spravnega postopka imata obe instituciji največ osem tednov za sklenitev dogovora, še osem tednov pa imata, da dogovor potrdita.

"To je zmaga vsega parlamenta, vseh političnih skupin," je po glasovanju dejal poročevalec Evropskega parlamenta za to direktivo Alejandro Cercas (PES).

Poslanci so danes glasovali o dopolnilih k predlogu sprememb direktive o delovnem času, o katerem so članice EU dogovor dosegle junija pod slovenskim predsedstvom EU. Dopolnila je predlagal odbor Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve, ki v veliki meri ponavljajo že znano stališče parlamenta.

Evropski parlament se je maja 2005 v prvi obravnavi zavzel za postopno odpravo (v roku treh let) vseh odstopanj od maksimalnega 48-urnega tedenskega delovnika, odbor pa se je pred kratkim zavzel med drugim tudi za vključitev celotnega dežurstva v delovni čas. Za sprejetje posameznih dopolnil je bila potrebna kvalificirana večina 393 poslancev.

V skladu z danes sprejetimi dopolnili bo tako delovni teden omejen na največ 48 ur, že obstoječa odstopanja od 48-urnega tednika — zdaj jih ima 14 držav članic — pa bodo postopoma odpravljena v treh letih. Za dopolnilo, ki predvideva postopno ukinitev odstopanj, je glasovalo 421 poslancev.

Poslanci so danes izglasovali tudi druga dopolnila k predlogu držav članic. Tako so podprli predlog, da se vsa dežurstva, tako aktivna kot neaktivna, štejejo v delovni čas. Predlog držav članic je bil, da se t.i. neaktivno dežurstvo ne šteje v delovni čas.

Dopolnila, ki jih je danes sprejel Evropski parlament, podpirajo tudi sindikati, katerih predstavniki so v torek v Strasbourgu protestirali proti spremembam direktive.

Sedaj veljavna direktiva o delovnem času je iz leta 1993 in je bila dopolnjena leta 2000. Velika Britanija že od samega začetka uveljavlja odstopanje od omejitve delovnega tedna na 48 ur, in če je bila še leta 2000 edina članica z izjemo, jo je leta 2008 v svojih zakonodajah omogočalo že 14 držav. Slovenija v svoji zakonodaji omogoča podaljšanje delovnega tedna na največ 56 ur, vendar le v primerih, kadar so delovne ure razporejene neenakomerno skozi teden.