Predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor se je na začetku tedna mudil na obisku v Bruslju, kjer je bila ena od tem pogovora tudi Direktiva o delovnem času. Šestnajstega decembra bo namreč v Evropskem parlamentu potekalo glasovanje o omenjeni direktivi.

Pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) novi direktivi Evropske unije o delovnem času nasprotujejo, saj naj bi bilo z njenim sprejetjem ogroženo načelo treh osmic. Načelo, po katerem ima delavec pravico osem ur dela, osem ur prostega časa in osem ur počitka. Kot navajajo na svoji spletni strani pri ZSSS, je predlagana direktive sporna predvsem zaradi:

"Predlog direktive Evropskega parlamenta in Evropskega sveta o spremembi Direktive 2003/88/ES o določenih vidikih organizacije delovnega časa med drugim uvaja:

- možnost podaljšanja tedenskega 40-urnega delovnega časa (oziroma 48-urnega skupaj z nadurami) na 60- oziroma 65-urni delovni teden;
- dežurstvo, ki se lahko deli na aktivni in neaktivni del.

Sindikati se bojijo, da bi sprejetje takšne direktive lahko vodilo v izkoriščanje delavcev, ki bi na delovnem mestu morali preživeti tudi do 65 ur na teden, pri čemer ni nujno, da bi prejeli plačilo za ves čas, preživet na delovnem mestu. Nova direktiva bi delodajalcem lahko omogočila, da bi od delavca zahtevali prisotnost na delovnem mestu kot del neaktivnega dežurstva. Vprašanje, ki se postavlja, je, ali nadure v tem primeru sploh še obstajajo.

Nekaj podobnega je v Sloveniji že opaziti: v nekaterih kritičnih sektorjih so podjetja uvedla "negativno število ur“, kar pomeni, da delavci, ko ni dela, ostajajo doma in nabirajo negativne ure, ki jih morajo nato nadoknaditi, ko dejansko delajo, pa čeprav nadure.

Pri ZSSS opozarjajo tudi na dejstvo, da z direktivo ni določeno, kaj se bo ob podaljšanju tedenskega delovnega časa zgodilo z višino pokojninske osnove.

Na spletnih straneh ministrstva za družino in socialne zadeve zagotavljajo, da direktiva, če bo sprejeta, "ne bo v ničemer poslabšala položaja slovenskih delavcev in da tudi spremembe slovenske zakonodaje zaradi sprejetja direktive ne bodo potrebne“. Še več, direktiva naj bi evropskim delavcem nudila več zaščite, saj bo onemogočala časovno neomejeno podaljševanje delovnega časa.

Podobnega mnenja so tudi na predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji. V sporočilu medijem zatrjujejo, da direktiva zgolj omogoča prosto izbiro – tako države članice kot tudi delavci se lahko sami odločijo za odstopanje.

Glede tedenskega delovnika razlagajo: "Torej je standarden tedenski delovnik 48-urni, razen če se država članica odloči za odstopanje od tega načela bodisi z zakonodajo bodisi na podlagi dogovora s socialnimi partnerji oziroma se posamezen delavec odloči za odstopanje. Tako je dokončna odločitev v rokah posameznega delavca: nobenega delavca ni mogoče prisiliti, da dela nad nacionalno določenim številom ur delovnega tedna.“

Podobno je tudi z aktivnim in neaktivnim delom dežurstva: "...posamezna država članica pa se lahko sama odloči, ali bo sprejela zakonodajo oziroma dosegla dogovor s socialnimi partnerji o tem, da se neaktivni del časa dežurstva šteje bodisi kot delovni čas bodisi kot čas počitka. Medtem pa se aktivni del časa dežurstva vedno šteje kot delovni čas in ga ni mogoče šteti za čas počitka.“