Steve Joyce se je v enega izmed svojih zaposlenih prelevil zaradi sodelovanja v oddaji 'Undercover Boss.' In na koncu je ugotovil, da biti direktor sploh ni tako težka naloga v primerjavi s kakšnimi drugimi deli, pravi.

Da bi dobro zakril svojo identiteto, si je obril brke, ki so bili njegov zaščitni znak vse od konca najstniških let naprej, na lase si je nanesel nekaj briljantine, oblekel razvlečeno majico, preširoke kavbojke, ponošene čevlje, naučil se je govoriti manj prefinjeno ... Nato je odšel na razgovor za eno najnižjih delovnih mest v hotelu. Postal je sobarica in čistilka toaletnih prostorov.

''Predvsem sem se veliko potil,'' pravi. Kako tudi ne, saj je bilo v Orlandu takrat okoli 35 stopinj in visoka zračna vlaga, on pa je sredi dneva čistil bazen in stranišča. Takrat je tudi prvič spoznal Ricarda, ki je podobna dela v hotelu opravljal že sedem let. Poleg polnega delovnega časa v hotelu pa je imel še dodatno službo, ki mu je omogočala, da je sinu plačeval študij medicine.

Ricardo je bil tisti, ki mu je omenil, da hotel ne blesti več, tako kot je pred petindvajsetimi leti, ko so ga prvič odprli. Na koncu sta skupaj opazila toliko težav, da je Joyce glavnemu upravniku naročil temeljito prenovo nekaterih delov in spremembo načina dela, Ricardu pa je kupil avtomobilček, s katerim se ponavadi po golf igrišču prevažajo golfisti, da bi se lahko hitreje premikal po hotelski posesti. Odločil se je tudi, da Ricardovega sina vključi v štipendijski program hotela, kar je Ricardu omogočilo, da je lahko pustil drugo službo.

Stevu je največje težave povzročalo čiščenje hotelskih sob. 'Bil je eden najslabših čistilcev. Imamo visoke standarde čistoče in včasih je res težko pospraviti za kakšnim gostom, še posebej za družinami z majhnimi otroki, a nekako je pravilo, da je treba sobo počistiti v 25 minutah. On jih je potreboval 45, pa končni učinek kljub temu ni bil preveč dober,' pravi Christine, ki je v hotelu vodja sobaric.

Se je pa prijavil tudi na delovno mesto v prodaji. Tam je uporabljal očetovo ime Jack, a se je hitro zmotil in uporabil svoje pravo ime. Na njegovo srečo človek, ki ga je uvajal, tega ni opazil. Je pa bil zato Joyce močno navdušen nad njim. V hotelu je delal šele nekaj mesecev in v tem času mu je uspelo vzpostaviti veliko stikov s strankami. Joyce se je zato odločil, da mu nekoliko poviša plačo, ker pa je opazil, da ima precej ponošena oblačila, mu je dal še 5000 dolarjev bonusa za prenovo garderobe.

V drugem delu izziva pa je Joyce ubral drugo taktiko. Postal je gost v lastnih hotelih, celotna veriga jih ima v lasti namreč kar nekaj. In marsikje mu tisto, kar je videl, ni bilo všeč.

V enem izmed hotelov je bila kuhinja slabo pospravljena, kar so lahko opazili tudi gostje, v drugem je na sobno strežbo čakal uro in pol, v tretjem je moral, samo da bi naročil in plačal kavo, kar do recepcije. In na koncu je v enem izmed svojih hotelov odkril Brandalyn, ki je bila nočna receptorka, ob tem pa je morala pripraviti še končni obračun dneva, oprati brisače v hotelski pralnici in pospraviti okolico bazena, ker je pač bila tisti večer edina, ki je bila na delovnem mestu.

Obljubil si je, da bo na novo preučil število zaposlenih in prisluhnil potrebam zaposlenih po dodatnem zaposlovanju. ''Čeprav je težko, ker je kriza za celo branžo pomenila velik udarec,'' pravi direktor, ki obenem trdi, da je šele zdaj spoznal pravo vrednost svojih zaposlenih, čeprav je v hotelirstvu začel delati pri dvanajstih v času počitnic. Ker pa se je hitro prebil na vrh, je kmalu izgubil stik z zaposlenimi, ki pravzaprav omogočajo delovanje hotela.