Minimalni znesek za letošnji regres znaša 748,10 evra bruto, celoten javni sektor pa se bo moral zadovoljiti z 692 evrov bruto. Znesek regresa, za katerega delodajalec ne plača prispevkov, pa je omejen tudi navzgor in znaša 70 odstotkov povprečne slovenske plače za predpretekli mesec. Če za izračun vzamemo začasne podatke statističnega urada za marec, bi ta znašal 1066,97 evra bruto. Seveda lahko delodajalec delavcu izplača neomejeno visok regres, vendar bo nad zapisanim zneskom moral državi plačati še prispevke za socialno varnost.

Pa preglejmo, kakšne so največje dileme pri regresu za letni dopust.

Delavec med letom zamenja službo in delodajalca. Kolikšen del regresa mu torej pripada pri enem in drugem delodajalcu?
Tako kot je vsak posamezni delodajalec dolžan zagotoviti sorazmerni del letnega dopusta, je v skladu s 4. odstavkom 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) vsak od njiju dolžan izplačati le sorazmerni del regresa. Ker zakon ne določa izrecno, kdaj mora delodajalec izplačati sorazmerni del regresa za letni dopust (ko delavcu delovno razmerje preneha pred 1. julijem), gre določbo 131. člena razumeti kot zavezo delodajalca, da izpolni obveznost najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.

Delavec sklene delovno razmerje v prvi polovici leta in pred tem ni bil zaposlen. Kdaj delavcu torej pripada regres?

Ob izpolnitvi pogoja šestmesečnega nepretrganega delovnega razmerja delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta in s tem tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust. Delodajalec mora sicer delavcu izplačati regres najkasneje do 1. julija, vendar če ni izpolnjen pogoj šestmesečnega nepretrganega delovnega razmerja, je delavec do 1. julija upravičen le do sorazmernega dela regresa, po izpolnitvi navedenega pogoja pa še do preostanka celotnega regresa za letni dopust.

Delavec sklene delovno razmerje v drugi polovici koledarskega leta in pred tem ni bil zaposlen. Kolikšen del regresa za letni dopust mu pripada ter kdaj je delodajalec v tem primeru zavezan izplačati regres?

Glede na to, da delavec v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta, ima v skladu s 162. členom ZDR pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu. Glede na to, da ima v tem primeru delavec pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta, ima v skladu z določbo 131. člena pravico le do sorazmernega dela regresa. Delavec ima v tem primeru pravico do izplačila sorazmernega dela regresa za letni dopust najkasneje do konca leta, za katero mu gre pravica do letnega dopusta in regresa.

Kako je s pravico do regresa, kadar ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas?

V skladu s 5. odstavkom 131. člena ZDR je delavec upravičen do izplačila regresa za letni dopust sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Izjema so primeri, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 66. členom Zakona o delovnih razmerjih, kar pomeni krajši delovni čas v posebnih primerih – v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu.