Prvo službo si je poiskal pri devetih letih, potem pa je zaradi slabih družinskih razmer končal v rejniški družini in mladinskem domu. Še preden je bil polnoleten, je že bil član poulične tolpe v Los Angelesu. Ker je v šoli večinoma skrbel za težave, so mu tudi učitelji redno dopovedovali, da bo življenje najbrž preživel napol na ulici in napol za rešetkami.
Pri 22 letih je bil brezdomec. "Najemnina je bila enostavno previsoka." A je situacija trajala le nekaj tednov. "Trdno sem verjel, da to ni življenje zame. Na vse pretege sem iskal novo delo. Iz smetnjakov sem pobiral pločevinke kokakole in jih prodajal za 2 centa. Vsaj prosjačil nisem."
Potem je najprej delal kot hišnik, pozneje je prodajal zavarovanja in končno dobil delo v podjetju Redken, ki se ukvarja z izdelki za lase. Leta 1980 sta nato s prijateljem Paulom Mitchellom na trg poslala lastno kolekcijo izdelkov John Paul Mitchell Systems.
A so šle stvari kmalu spet navzdol. "Z ženo sva se razhajala, dobila je ves denar. To se mi ni zdela tako velika težava. S Paulom sva prodala podjetje, dobil naj bi pol milijona dolarjev. Nikoli nisem videl niti centa, ker je prodaja tik pred zdajci propadla." Tako je spet končal na ulici. "Nekaj tednov sem spal v avtu in razmišljal, kaj bom storil."
Nato pa sta podjetje rešila, John Paul Mitchell Systems ima danes okoli 900 milijonov dolarjev prihodkov na leto, njihove proizvode uporabljajo tudi slovenski frizerji, njegovo drugo podjetje Patron Spirits Company pa spada med največje trgovce s tekilo na svetu. John Paulovo premoženje je skupaj ocenjeno na okoli 4 milijarde dolarjev.
