Čeprav ste morda slišali drugače, denarja ni zaslužil z 090 vročimi linijami. Je pa podjetje Zaslon, ki sta ga s prijateljem ustanovila že v študentskih časih – za 2 tisoč tolarjev in brez pomoči staršev – za tovrstne posle izdelovalo programsko opremo. A sam vzdihujočih in prihodnost videčih dam ni nikoli najemal. Ko sta podjetje deset let kasneje dobro prodala, bi se Erazem, če bi se zadovoljil z le par tisoč evri na mesec in brezdeljem, lahko upokojil. A na kaj takšnega niti ne pomislite. Po več kot dveh desetletjih ustvarjanja, ne izda, koliko denarja se je nabralo na računu. Dovolj za svobodo, ki mesečno terja znesek s kar nekaj ničlami, ne pa dovolj za uvrstitev v družbo "najbogatejših" slovenskih tajkunov. "Ves kapital, ki sem ga kdajkoli prislužil, je bil dobesedno stranski produkt moje neizmerne potrebe po kreiranju. In tega kapitala je vse skupaj za nivo prvega mesarja, mizarja ali avtokleparja v povprečni slovenski vasi. In to je to."

Kaj vam pomeni denar?
Denar je dejansko uporaben le za dve stvari. Na eni strani predstavlja rezultat mojih idej, dela, sposobnosti, kor štetje pri tenisu naprimer, na drugi strani pa je sredstvo s katerim si kupujem svojo svobodo. Veliko ljudi je, ki mislijo, da so lahko svobodni brez denarja, samo v bistvu niso. Drži pa, da je tudi ogromno ljudi z veliko denarja, ki so še manj. Svobodni namreč.

Kdaj, kako ste sami zaslužili prvi denar, koliko je bilo in za kaj ste ga zapravili?
Že od prvega letnika srednje šole smo s prijatelji načrtovali in izdelovali vse mogoče elektronske naprave, ki smo jih potem uspešno prodajali naročnikom (glasbenikom, DJ-jem, obrtnikom ...) in včasih to niso bile majhne številke, sploh za dijaka oziroma kasneje študenta. No, prvi redni denar sem začel služiti kot teniški trener v teniškem klubu Olimpija.

Kako pa je potem nastajal finančni imperij?
Ha, ha, mislim, da bi se mojemu kapitalu zelo težko reklo finančni imperij, mediji večinoma pišejo neumnosti. Dejstvo je, da sem v obdobju, ko sem se vrnil iz JLA pa nekje do 30-tega leta, res nenormalno veliko delal. Imel sem nešteto idej, neverjetno energijo in že skoraj patološki entuzijazem. Več kot 10 let sem spal manj kot 5 ur dnevno in delal sem čisto na vseh področjih, ki so me zanimala. No, jasno je ustanovitev in razvoj podjetja, ki sva ga s kolegom ustanovila še kot mlada študenta bila tista, ki je, finančno gledano, obrodila največje sadove.

S čim se poslovno ukvarjate trenutno, kakšne načrte še imate za prihodnost?
Trenutno vodim dve podjetji, eno strogo razvojno - delamo na razvoju programskih in IT rešitev - Zaslon telecom in eno finančno-investicijsko, Pinvest.

Hmm, avtokontrolni samoučljivi mehanizmi operativnega vodenja, s katerimi sem se ukvarjal od svojega 35-leta naprej očitno delujejo, tako, da imam vedno več časa za svoje hobije. Veseli me na tisoče stvari, od domače hobi delavnice, do športov, čolna in pilotiranja. Še naprej z življenjem početi tisto, čemur je namenjeno: živeti ga! To so moji načrti.

Kakšne so bile razmere, ko ste začeli na noge postavljati svoje  podjetje, je zdaj po vašem mnenju za nekega začetnika bolje ali slabše?
Kaj pa vem. Za dobre ideje in pridne ljudi so vedno pravi časi. So stvari, ki so današnjim mladim nadebudnim podjetnikom močno prihranjene in so stvari, kjer se je težje prebiti, vendar, ravno znajdenje v času in prostoru naj bi bila odlika kreativnega človeka, mar ne? Menim, da so ljudje, ki jih lahko brez vsega vržeš na sredino največje krize pa bodo postavljali gradove in so tisti, ki jim lahko nudiš vse, pa ne bodo naredili nič.

Kdo in kaj bi moral narediti, da bi imeli več podjetnikov?
Nihče in nič. Problem naše družbe je ravno v tem, da vedno želimo nekaj umetno, na silo vzpodbujati. Kdor dandanes želi biti podjetnik, lahko to tudi je. Podjetje se ustanovi za drobiž in v kratkem času. V družbi največkrat poskušamo reševati stvari na napačnem koncu. Želimo povečati nataliteto, zato izboljšujemo pogoje in olajšave za mlade družine in mamice do absurda, jasno pa je, da imajo največjo nataliteto narodi, ki živijo v čisti bedi. Želimo več podjetnikov pa poenostavimo postopke in poslovanja podjetij do nezavesti, kar pripelje samo do velikega števila goljufij in podobno. Stvari se ne dajo reševati iz danes na jutri. Naš osnovni problem ta hip je vzgoja mladostnikov. Povprečen mladostnik ima občutek, da je v življenju mogoče do denarja priti samo z dedovanjem ali umazanimi posli. Zato, ker dajemo tak vzor. Mulci, ki preprodajajo drogo se naokoli vozijo z dragimi avtomobili, novice so polne ljudi, ki so obogateli na ilegalen ali semilegalen način. Nimamo rešenega vprašanja izvora kapitala, itd.

Kako ste pa na splošno zadovoljni s trenutno zakonodajo, davki in podobnim v Sloveniji? Ste kdaj razmišljali, da bi raje delali kje v tujini?
Verjetno sem čisto prevelik lokal patriot, da bi spokal šila in kopita ter se preselil drugam. Ne vem kaj bi se moralo zgoditi. RKC na popolni oblasti mogoče. No, nobene države na svetu ne poznam, kjer bi bili državljani navdušeni nad lastnim davčnim sistemom. Osebno mislim, da davki, pa četudi malo višji niso osnovni problem. Veliko večji problem se mi zdi poraba teh davkov. Tukaj imamo neskončno rezerv. Kapitalisti oziroma delodajalci se bodo tako ali tako s časom morali naučiti, da je denar ena super zadeva samo, če ga ima tudi tvoja okolica. Mogoče ne toliko kot ti, vendar dovolj. Več kot dovolj. Sicer gre vse v maloro, ne gre drugače. Zadnjič sem enega svojega zaposlenega, ki je globoko kašljal, v hecu vprašal, če ima svoje delo dobro dokumentirano. "Zakaj?", ni takoj razumel. "Zato ker takole nihče ne kašlja dolgo. V vsakem primeru neha, tako ali drugače", sem se mu zasmejal nazaj. In tako je s kapitalisti. Ali se pozdravijo ali pa jih zgodovina odplakne.

Kaj po vašem mnenju loči nekoga, ki ima idejo in se razvije v izjemno uspešnega podjetnika in nekoga, ki tudi ima (dobro) idejo, a ostane vaški obrtnik?
Različne stvari. Ni nujno, da slabe. Zakaj pa bi bil vaški obrtnik kaj manj uspešen, manj srečen ali za državo manj zaželen kot mednarodni podjetnik? No, če se podredim vaši logiki vprašanja, bi rekel, da nezaupanje v ljudi. Gre za uničujoč mehanizem, ki ga poseduje večina kreativnih in pridnih ljudi. Le-ta sloni na dejstvu, da nihče, dejansko nihče ne naredi nobene stvari tako dobro, kot ti sam. Seveda iz tvojega zornega kota. Vendar rešitev ni v tem, da dolgo časa pač delaš čisto vse sam, niti v tem, da kasneje zaposliš samo toliko ljudi, kolikor jih lahko direktno nadziraš. Rešitev je v tem, da omejiš svoj egoistični perfekcionalitem in se sprijazniš s tem, da ljudje naredijo stvari samo 60% tako dobro kot bi jih ti (seveda, ponovno s tvojega zornega kota) vendar se s temi 60% da postaviti sistem, ki bo proizvajal neomejeno krat več, kot bi ti lahko sam.

Znan ste kot hedonist, koliko denarja se potrebuje za takšen življenjski stil, katere so najdražje stvari, ki ste si jih v življenju privoščili?
Verjetno se bo to zdelo čudno, vendar, glede na možnosti, živim zelo preprosto življenje. Stvari, ki jih imam tudi redno in veliko uporabljam, kupujem zelo racionalno in nikjer se ne preseravam. Zares uživam v preprostih stvareh in že dolgo se zavedam, da mi največ pomeni moj čas. Nakita ne nosim, snobizem v obliki prestižnih znamk mi je čisto tuj. Ljudje, ki me dobro poznajo, me vidijo, ko venomer nekaj kopljem, zbijam, šravfam, skratka, to so stvari, ki me osrečujejo. Če že kupim kaj dragega, je to za mojo punco ali psa. Ne bom rekel, da ne trošim veliko, saj res rad dobro jem in pijem, rad tudi potujem in rad imam tehniko, vendar obstaja jasna meja med tem, ali te osrečuje, da imaš nekaj rad in to uporabljaš, vzdržuješ, dograjuješ ali pa te osrečuje to, da nekaj novega neprestano kupuješ. Ogromno ljudi se giblje v nekem začaranem krogu nesmiseljnega potrošništva in je popolnoma odtujenih v odnosu do stvari.

Ste precej prisotni na rumeni sceni. Ali to prinaša kaj dodatnega denarja ali pa je kdaj povrzročilo celo kaj poslovne škode?
Rumeni članki ti vedno prinesejo samo škodo. Gre za najnižji nivo polpismenih ali nepismenih kvazi novinarjev, ki mislijo, da njihovo razumevanje okolice zadošča za to, da objavljajo svoja mnenja. Vendar tudi takšni mediji so odsev ljudi, odsev družbe. Imamo takšne medije, kakršne si zaslužimo.

Kakšne skrbi ima nekdo, ki uspe finančno in poslovno? Da še ni dovolj?
Skrbi so vedno na voljo, če jih potrebuješ. Naprimer danes me lahko skrbi, če se bo prijel Hibiskus, ki sem ga prej posadil, jutri bi me lahko skrbelo, če bo dobro delal motor, ko bom pilotiral proti Krku in pojutrišnjem bi me z lahkoto skrbelo, da bo priletel kakšen planetarno uničujoč komet, ko bom na jugu Cresa s čolna gledal v zvezdno nebo. Vse je relativno.