Kariera

Na bolniško namesto na dopust

U.B.

01. 10. 2009 12.18

Evropsko sodišče pravi, da bodo zaposleni, ki bodo zboleli na dopustu, imeli pravico do dodatnega dopusta, kar lahko pomeni, da bo z odprtjem bolniškega staleža delavec lahko koristil manj dni letnega dopusta.

Delavci, ki zbolijo med svojim dopustom, lahko sedaj od delodajalcev zahtevajo izostalo koriščanje dopusta, je razsodilo sodišče Evropske skupnosti. Evropsko sodišče je namreč odločilo, da imajo delavci pravico zahtevati ponovni dopust, če je bil ta prekinjen zaradi bolezni. V skladu s pogoji iz sodbe je celo dovoljeno, da prenesejo ves letni dopust zaradi bolezni kar na naslednje leto. Ob tem pa odvetniki opozarjajo na vrsto morebitnih zlorab s strani zaposlenih.

Slovenija je po številu dni bolniškega dopusta na delavca prva v Evropski uniji.

Odločba je dejansko nova razlaga Evropske direktive o delovnem času, ki naj bi se uporabljala po Evropski uniji v celotnem zasebnem in javnem sektorju. Odvetniki opozarjajo, da bo nova direktiva za podjetja precej problematična, saj pušča odprta vrata zlorabam delavcem, ki trdijo, da so med koriščanjem svojega dopusta zboleli za prehladom ali gripo. Tako bi lahko teoretično delavec med svojim počitnikovanjem sporočil, da je zbolel, s tem odprl bolniško ter tako koristil manj dni letnega dopusta, kot je bilo sprva predvideno. Čeprav bi bilo takšno početje zaradi suma zlorabe lahko le občasno, pa pri tem ne smemo pozabiti na nezadovoljstvo, ki bi se pojavilo med sodelavci, ki bi lahko te zlorabe posnemali.

Način dokazovanja delavčeve bolezni naj bi bil odvisen od posameznega delodajalca in njegove politike. Pri besedilu odločbe pa predvsem ni čisto jasno, na kateri stopnji bi moral delavec kontaktirati svojega delodajalca zaradi preložitve dopusta. Odvetniki vseeno opozarjajo, da ni nobenega razloga, da delavec, ki se mu je dopust že začel, ne bi moral uveljavljati pravice o prestavitvi svojega dopusta. Odločitev je torej na strani delodajalcev, da verjamejo na besedo zaposlenih ali pa zahtevajo podrobno zdravniško potrdilo s podrobno razlago zdravljenja. Glede na mnenje strokovnjakov bi bilo za delodajalce izredno pomembno, da ima vsak ponudnik dela pravico zahtevati predložitev prepričljivih dokazov o bolezni svojega zaposlenega v času dopusta, pri čemer mora biti jasno razvidno, da delavec v času bolezni ni zmožen koristiti dopusta.

Iz različnih evropskih držav odmevajo primeri, ko je na primer zaposleni imel predviden en mesec letnega dopusta v poletnem času, vendar se je tik pred začetkom dopusta poškodoval in bil zavrnjen pri prošnji za preložitev dopusta. S pritožbo na Evropsko sodišče je tako zaposleni dosegel, da se mu je dopust preložil na drugo časovno obdobje oziroma če je bilo potrebno, na naslednje leto. Če bo evropska direktiva dokončno uveljavljena, bo to pomenilo, da bo delavcu v primeru nekoriščenja letnega dopusta v času bolniške omogočeno, da se mu neizkoriščen letni dopust odobri za drugo časovno obdobje. Ob tem pa naj bi bili pritiski delodajalcev vse hujši, saj zaposlenim grozijo, da morajo porabiti ves dopust v tekočem letu, saj ga lahko v nasprotnem primeru popolnoma izgubili.

Slovenci smo po številu dni na bolniškem dopustu med rekorderji v Evropi. Slovenija je po številu dni bolniškega dopusta na delavca pravzaprav prva v Evropski uniji, poklicne bolezni pa je pri tem bolj ali manj težko najti, saj so poglavitni vzroki za bolniške dopuste bolezni in poškodbe zunaj dela. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pravijo, da ima Slovenija v povprečju na zaposlenega med državami EU27 največ dni odsotnosti iz zdravstvenih razlogov, 8,6 dneva na zaposlenega, več jih ima le še kandidatka za vstop v EU Hrvaška. Kot dejstvo navajajo, da se je s pojavom zdravstvenega absentizma treba sistematično ukvarjati in ga zmanjšati na družbeno in finančno sprejemljivo raven. Stališče Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) glede celotne zadeve je sicer znano. Že pred meseci so namreč priznali, da je 40 tisoč ljudi vsakodnevno na bolniški odsotnosti veliko, vendar pa so prepričani, da se številke ne da zmanjšati s kratenjem pravic delavcem, ampak z ustvarjanjem manj sovražnega delovnega okolja.

Stroški delodajalcev in zavarovalnice so zaradi zdravstvene odsotnosti (absentizma) v Sloveniji ocenjeni med 750 in 800 milijonov evrov, od tega znašajo nadomestila plač v breme delodajalcev od 235 do 250 milijonov evrov. Če bi število izgubljenih dni zaradi bolniških staležev zmanjšali za 10 odstotkov, bi v zdravstveni blagajni prihranili približno 50 milijonov evrov. Če bi znižali še odstotek nadomestila plač za odsotnost od dela zaradi bolniške, bi bil skupaj prihranek lahko več kot 80 milijonov evrov. Seveda pa številke delujejo tudi v obratni smeri. Če bi se število izgubljenih dni zaradi bolniških staležev še povečalo, bi to le poglobilo luknjo v zdravstveni blagajni, "izkoriščanje" bolniške odsotnosti namesto dopusta pa bilo pri tem več kot odlično orodje.