Raziskava, objavljena v reviji Lancet temelji na pregledu 17 študij, ki so v povprečju 7,2 leta spremljale 528.908 moških in žensk. Za tretjino oziroma 33 odstotkov povečano tveganje, izhajajoče iz 55 ur ali več trajajočega delovnega tedna, so raziskovalci ugotovili, tudi ko so upoštevali dejavnike, kot so kajenje, uživanje alkohola in različno raven telesnega udejstvovanja. Tveganje pri tistih, ki delajo med 41 in 48 ur, je višje za 10 odstotkov, pri tistih, ki delajo med 49 in 54 ur na teden pa za 27 odstotkov.

Dolg delovni teden glede na ugotovitve raziskovalcev obenem za 13 odstotkov poveča tudi tveganje za razvoj koronarne srčne bolezni, tudi ob upoštevanju ostalih dejavnikov tveganja, kot so starost, spol in družbenoekonomski status. Raziskovalci so sicer izpostavili, da so vzroki za bolezni srca in kap zapleteni, saj gre tako za genetske kot okoljske dejavnike. Vsekakor pa tveganje po mnenju raziskovalcev povečujejo telesna nedejavnost, velika poraba alkohola in ponavljajoči se stres.

"Zdravstveni strokovnjaki bi se morali zavedati, da je opravljanje dela veliko ur na teden povezano z občutno povečanim tveganjem za kap in morda tudi za koronarno srčno bolezen," je izpostavil profesor epidemiologije na londonskem univerzitetnem kolidžu Mika Kivimaki, ki je s kolegi proučeval podatke.

Odzvali so se tudi strokovnjaki, ki niso sodelovali v študiji. Opozorili so na razlike v dolžini delovnega tedna po državah. Kot je v komentarju k raziskavi v Lancetu zapisal Urban Janiert s švedske univerze Umea, veliko delovnih ur na teden pri zdravstvenih tveganjih ni zanemarljiva okoliščina. "Nekatere države sicer imajo zakonodajo glede delovnih ur, kar se ne izvaja vedno," je opozoril. Med razvitimi državami je izpostavil Turčijo, ki ima največji delež posameznikov, ki delajo več kot 50 ur na teden, to je 43 odstotkov. Najmanj je takih delavcev na Nizozemskem, in sicer zgolj odstotek.