V uredništvo smo prejeli zanimivo zgodbo študentke, ki se že več kot polovico leta trudi izterjati dolg od podjetja, ki ji ni plačalo za opravljeno študentsko delo. Obupana študentka je v želji po izterjavi dolga delodajalca želela prijaviti tudi pristojni inšpekciji in zoper njega podati civilno tožbo, vendar ima zaradi dodatnih stroškov in smiselnosti te prijave pomisleke. Prav zato jo zanima, kaj lahko sploh še stori oziroma katere so njene možnosti, da dolg za opravljeno študentsko delo dejansko iztrži.

Kaj je dobro vedeti pred začetkom študentskega dela?

Po naših podatkih je največ primerov neplačanih obveznosti iz naslova študentskega dela v manjših zasebnih podjetjih. V teh kriznih časih naj bi se tako plačilna nedisciplina podjetij povečala, kar seveda vpliva tudi na nakazila preko študentskih napotnic. Katarina Bremec Slanič iz e-študentskega servisa je pojasnila, da si podjetja v veliki meri želijo ohraniti dobro boniteto, saj je od tega odvisno zalaganje zaslužkov za njihove študente. Prav zato je tudi v njihovem interesu, da obveznosti redno plačujejo in se držijo dogovorjenih rokov. "Čeprav je plačilna disciplina v zadnjem obdobju slabša, pa večina študentov in dijakov neplačil dejansko ne občuti," je še dodala Katarina Bremec Slanič iz e-študentskega servisa. Pri tem svetuje, da se študent že pred začetkom dela z delodajalcem zelo natančno dogovori o vseh pogojih dela, o urni postavki, trajanju, zahtevah, dodatnih pogojih in tudi o roku, v katerem lahko pričakujejo plačilo. Jasen in natančen dogovor pred začetkom dela je namreč nujno potreben, da med samim delom ali po njegovem zaključku ne pride do nesoglasij in nesporazumov.

Študent se sicer ne more popolnoma zaščititi pred neplačilom delodajalca, lahko pa si z nekaj ukrepi pred začetkom dela in samim delom vsaj nekoliko olajša morebitno kasnejšo izterjavo, meni Jasmina Rutar iz Študentskega servisa Maribor.

Študent lahko tako od delodajalca zahteva potrditev enega izmed izvodov napotnice, si med delom vodi točno evidenco o opravljenih urah po dnevih, fotokopira evidenco o prihodih in odhodih itd. Rutarjeva dodaja, da študentski servis ukrepa v vsakem primeru, tudi ko se napotnica ne vrne, vendar lahko takrat delodajalca le pozove k vrnitvi napotnice, bodisi pisno bodisi ustno prek telefona.

Brez potrjene in vrnjene napotnice študentski servis nima verodostojne listine, ki jo potrebuje kot upnik v morebitnem izvršilnem postopku, kar pomeni, da je vrnjena napotnica s strani delodajalca pravna podlaga, da lahko študentski servis sploh pravno ukrepa v imenu študenta. Če napotnice delodajalec ne vrne, pa ima študentski servis bolj ali manj zvezane roke. Če je napotnica vrnjena, dolg študentski servis izterja v celoti na lastne stroške.

Pomisleki obupane študentke glede dodatnih stroškov prijave na delovno inšpekcijo so odveč, dodaja Jasmina Rutar iz Študentskega servisa Maribor. V našem konkretnem primeru svetuje, da poleg prijave na pristojni inšpektorat sama vloži civilno tožbo zoper delodajalca ali kazensko ovadi delodajalca za goljufijo, pri čemer pa ne bo utrpela dodatnih stroškov, saj se storilci preganjajo po uradni dolžnosti. Vsem študentom, ki jim delodajalec ni želel vrniti napotnice po opravljenem delu, pa svetuje, da naj posredujejo pisno pritožbo o zadevi, kar lahko povzroči, da študentski servis s takim delodajalcem preneha poslovati. V ekstremnem primeru je tako možna popolna blokada, kjer delodajalec ne more več ponujati dodatnih del na študentskem servisu, blokiranemu podjetju pa študentski servis tudi ne izdaja več napotnic.

"Neplačnike terjamo po natančno izdelanem sistemu izterjave, za kar so naši zaposleni dodatno usposobljeni. Izterjava neplačil se izvaja na več nivojih, od izdajanja opominov, telefonskih klicev do pravnih poti. Dnevno spremljamo tudi podatke o plačilni disciplini naših poslovnih partnerjev, blokadah transakcijskih računov podjetij, stečajih in likvidacijah," je proces izterjave opisala Katarina Bremec Slanič iz e-študentskega servisa. Poleg postopkov izterjave in zalaganja imajo študentski servisi vpeljan tudi sistem posredovanja prostih del, ki omogoča učinkovito posredovanje del in obenem zaščito študentov pred neplačniki. Če odda ponudbo za delo podjetje, za katerega ocenimo, da se lahko pri plačilu pojavijo zapleti, vedno ščitimo interese študentov, še dodaja Katarina Bremec Slanič. V takih primerih študenta opozorijo, da bo lahko plačilo zamujalo, ali pa se tudi odločijo, da za določeno podjetje ne bodo objavili ponudbe. Če pride do nesoglasij med študenti in podjetji, lahko študentski servis posreduje kot mediator in se poveže tako s študentom kot tudi podjetjem.

Po podatkih Katarine Bremec Slanič se velika večina nastalih situacij s posredovanjem študentskega servisa hitro in uspešno reši. Kljub pogostim očitkom, da so študenti poceni in nelojalna konkurenca redno zaposlenim, se na lestvici zaščitenosti zagotovo uvrščajo v samo dno, saj se poleg dejstva, da so lahko nemudoma odpuščeni, sedaj lahko sprašujejo, ali sploh lahko iztržijo plačilo za svoje opravljeno delo. Če je kdo izmed naših bralcev imel podobno izkušnjo, lahko svojo plat zgodbe razloži v forumu, pod naslovom Je študente najlažje vleči za nos?.