Iz strahu, da bosta Jobsovo divje zapravljanje in zaletavost ter Wozniackova nepredvidljivost pomenila propad projekta, se je iz podjetja umaknil po dvanajstih dneh. Ker sta bila njegova partnerja dobesedno brez prebite pare, je bilo namreč jasno, da bodo upniki, če pride do propada, potrkali na njegova vrata, saj je bil edini z nekoliko premoženja. Svoj delež je obema Stevoma prodal za 800 dolarjev.
Če bi ostal vsaj šest mesecev, bi bil videl, da nastaja zgodba o uspehu, a Wayne ni preživel preostanka življenja v objokovanju napačnih odločitev. Vsaj tako pravi. “Ne zapravljam časa z obžalovanjem stvari, ki se niso izšle, kot bi se morale. Apple sem zapustil zaradi razlogov, ki so se mi takrat zdeli več kot upravičeni. Žal pa je seveda res, da je vse moje življenje minevalo v duhu zamujenih priložnosti in pomanjkanja denarja.”
Ko je Wayne spoznal Jobsa, je bil star 42 let in je kot oblikovalec delal pri Atariju. 21-letni Jobs je takrat na lastno pest izdeloval in prodajal računalniške igrice, potem ko je pusti fakulteto. Jobs pa je takrat že poznal Wozniacka, ki je takrat oblikoval računalnike pri Homebrew Computer Club in razmišljal, kako bi prodal svoje modele. “Jobs je ves čas govoril o izdelovanju osebnih računalnikov. Imel je nešteto idej in jaz sem mu vedno pravil, da jih bo mnogo lažje uresničil, če bo imel v žepu kaj denarja. Ampak vedno sem ga tudi svaril, naj ne pozabi, da je denar le sredstvo za uresničevanje ustvarjalnih idej, ne pa cilj. Vem, da mu ne bo všeč, ampak mislim, da je to kar malo pozabil in da je v poslu zaradi posla. Zaradi denarja. Navsezadnje, kaj je tisto, kar lahko storiš z 200, ne moreš pa s 100 milijoni dolarjev.”
Wozniack v svoji biografiji iWoz razkriva, da je imel Wayne v prvih in ključnih dneh Appla odločilno vlogo. “Vedel je vse o poslu, česar midva nisva.” Po drugi strani pa so bili prav začetni koraki tudi najtežji v smislu odnosa med partnerji. Medtem ko je Woz želel patentirane komponente Applovih računalnikov takoj tržiti in jih prodajati kot samostojne produkte, je Jobs temu močno nasprotoval, ker je šlo za ekskluzivne sestavne dele računalnika. Prepirala sta se glasno in pogosto, dokler ni Jobs ugotovil, da potrebujeta nekoga, ki bo 'glas razuma'. Častna naloga je pripadla Waynu. Prva stvar, ki jo je Wayne naredil v tej vlogi, je bila, da je Wozu razložil, da so elektronske komponente vitalni del Applovega računalnika in so zato last podjetja, ki jo je treba čuvati z vsemi možnimi sredstvi. “Po dveh urah je le dojel,” pravi Wayne. Takrat je tudi nastala ideja, da podjetje skupaj ustanovijo tudi uradno. Oba Steva sta dobila 45-odstotni delež, Wayne pa 10-odstotnega.
Jobsu je podjetje uspelo v trenutku spraviti v dolgove. Za izdelavo petdesetih računalnikov si je izposodil 20 tisoč dolarjev, prodati pa jih je nameraval trgovini Byte Shop, ki je daleč naokoli 'slovela' kot poslovni partner, ki nikoli ne plača računov. Za Wayna je bila to kaplja čez rob.
“Enostavno nisem bil pripravljen na tveganje, ki ga je pomenilo partnerstvo z obema Stevoma. Nikoli ni šlo za to, da ne bi verjel v uspeh Appla, a v nekem trenutku sem se zavedel, da bom od vsega stresa najverjetneje v kratkem doživel srčni napad in končal mrtev. Kot revež ali pa kot najbogatejši mrlič.”
Waynov strah je bil glede na njegove pretekle izkušnje, pred leti je namreč že skušal ustanoviti neko podjetje, a je poskus neslavno propadel, precej upravičen. “Najbrž sem tudi spoznal, da nimam sposobnosti, ki jih potrebuje res dober poslovnež.”
Wayne je danes lastnik številnih patentov za elektronske naprave, a zaradi pomanjkanja denarja, jih nikoli ni spremenil v dejanske izdelke. “Vsaj šestkrat sem mislil, da mi bo končno uspelo, pa ni šlo.”
Po odhodu iz Appla je imel več služb, najdlje, kar 16 let, pa je kot elektro inženir ostal pri Thor Electronics. Danes prodaja znamke, redke kovance in živi od socialne podpore. Steva Jobsa je nazadnje srečal pred petimi leti, ko mu je ta kupil letalsko karto in ga posadil v prvo vrsto na predstavitvi Applovih izdelkov. Nekdanjemu partnerju uspeha ne zavida. “Brihten dečko je in zaslužil si je,” pravi.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV