Policist, recimo mu Klemen, je 29. aprila zaključil 12-urno izmeno in se odpravil domov, kjer si je zvečer poškodoval koleno. Takoj naslednje jutro je o tem obvestil dežurnega policista, po operaciji pa sporočil tudi predvideni čas odsotnosti od dela. Takrat so na eni izmed obmejnih policijskih postaj od njega zahtevali bolniški list, ki ga je nato dostavila Klemnova mama. Težava je nastala, ko je komandir, recimo mu Tone, kontaktiral policista in od njega zahteval nov bolniški list, saj tisti z dnem 29. aprilom naj ne bi bil pravilen (ker je na omenjeni dan policist opravil delovno obveznost ne glede na to, kdaj se je v resnici poškodoval). Klemen je nadrejenemu pojasnil, da je nepokreten in da nikakor ne more dostaviti novega lista, komandir Tone pa se o preprekah pri dostavi ni želel pogovarjati in odločno zahteval takojšnjo dostavo bolniškega lista.

V zgodbo, ki smo jo sicer malce skrajšali, smo se poglobili, saj nas je zanimalo, kakšne so dolžnosti delavca ob nastopu bolniškega staža in kakšne so pravice delodajalca? Dilema v zgodbi je torej, ali je bolniški list pravilen in ali je komandir Tone upravičeno zahteval dostavo novega lista od nepokretnega delavca?

Najprej smo se obrnili na Policijo, da bi dobili pojasnila glede te zgodbe. Po dobrem tednu vztrajanja nam je končno le uspelo dobiti odgovor, sprva od tiskovnega predstavnika Policijske uprave Krško Roberta Perca, ki je zatrdil, da naj bi komandir "upravičeno in pravilno zahteval dostavo bolniškega lista v enoto zaradi pravilnega obračuna plač". Na žalost z njegove strani nismo prejeli podatka, na podlagi česa je komandirjeva zahteva upravičena.

Perc je dejanje komandirja opravičil tako: "Zahteva komandirja, da naj se v enoto dostavi bolniški list, ni bila mišljena dobesedno v smislu, da jo mora dostaviti delavec, ki je v bolniškem staležu, ampak kot obveznost delavca, da poskrbi, da je bolniški list za pretekli mesec pravočasno dostavljen v enoto." In kot je še v odgovoru zapisal Perc, naj bi bili policisti o tem opozorjeni na različne načine.

Nuška Tavčar, predstavnica policije za odnose z javnostmi nam je priskrbela podrobnejša pojasnila. "Glede obveščanja delavcev je najsplošnejša določba 34. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja." Obenem v policijskih vrstah veljajo Pravila policije, "kjer je med drugim določeno, da morajo delavci policije odsotnost z dela zaradi bolezni, nege otrok ali drugih ožjih družinskih članov takoj oziroma prvi dan bolniškega dopusta, najkasneje pa v 12 urah, sporočiti vodji svoje enote oziroma tistemu, ki ga nadomešča, ali dežurnemu". Kot še dodaja Tavčarjeva, mora obvestilo vsebovati tudi predviden čas odsotnosti. Česar se je policist Klemen tudi držal in še več, bolniški list je dostavil k delodajalcu, le da ga ta ni sprejel.

Očitno je zmeda velika, saj so nam na Policiji več kot teden dni obljubljali odgovore in zavlačevali, prav tako pa so nas z Ministrstva za delo poslali na Zavod za zdravstveno zavarovanje in ti nazaj na delovno ministrstvo in tako dalje. Po tednu pošiljanja sem in tja smo prišli do ugotovitve, da ni nikjer jasno zapisano, kdaj in kako mora delavec delodajalcu dostaviti bolniški list, torej tudi delodajalec ne more zahtevati takojšnje dostave bolniškega lista.

Kaj o tem pravijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje? Opomnimo, da je treba razlikovati med odsotnostjo z dela v breme delodajalca (prvi mesec bolniškega dopusta) in odsotnostjo v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje (odsotnost, daljša od meseca). V našem primeru gre torej za bolniško odsotnost v breme delodajalca, in kot je pojasnil Peter Rutar iz ZZZS, delovnopravna zakonodaja ureja, kdaj zaposleni javi odsotnost in kdaj predloži bolniški list. "Datum na potrdilu, ki označuje čas trajanja zadržanosti od dela, pa je odraz dejanskega stanja, ko je bil zaposleni odsoten z dela po ugotovitvi osebnega zdravnika." Ali delodajalec takšno potrdilo sprejme, je znova stvar delovnopravne zakonodaje, še dodaja Rutar.

Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve navedbo ZZZS zavračajo. Delovnopravna zakonodaja namreč ne ureja tega, v kolikšnem času mora zaposleni javiti odsotnost ter do kdaj mora predložiti potrdilo, poleg tega tudi vprašanja, ali delodajalec sprejme potrdilo ali ne, po njihovem mnenju ne ureja delovnopravna zakonodaja. Ima pa delodajalec možnost, da sam ugotavlja nezmožnost za delo, pojasnjujejo na ministrstvu za delo.

Zakon o delovnih razmerjih med drugim določa, da delodajalec s splošnimi akti določa organizacijo dela ali obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti.

In tako smo znova pri Pravilih policije, ki nikjer izrecno ne navajajo, da bi bolnik moral bolniški list takoj dostaviti. V Policiji se, kot pravi Tavčarjeva, uporabljajo vsi splošni predpisi, ki veljajo na tem področju za vse ostale zaposlene.

Kako stvari urejajo drugje?
Katarina, zaposlena na enem izmed ministrstev, je pojasnila, da takšnih težav ni nikoli imela. Ob začetku bolezni je obvestila nadrejenega, ko se je vrnila v službo, je obenem prinesla tudi bolniški list. Tudi Andreju, ki poučuje na eni izmed slovenskih osnovnih šol, so bile Klemnove težave tuje. Ko si je zlomil roko in bil odsoten več tednov, je bolniški list prinesel, ko se je vrnil nazaj na delovno mesto. Kadrovnica Marija bolniških listov nikoli ni zavrnila in v primeru Klemna pojasnjuje, da bi bolniško odsotnost vpisala pač na naslednji dan.

Vsi, ki so nam pomagali, so prepričani, da je šlo v zgornji zgodbi za komunikacijski šum med delavcem in nadrejenim ter da se tovrstne stvari običajno urejajo z večjo mero razumevanja in sodelovanja med enim in drugim.