Boštjan, kaj si študiral in kje?
Informacijske tehnologije in teorijo sistemov na Open University.

Zakaj si se odločil za tak način študija?
Najpomembnejša postavka je bila prilagodljivost, saj lahko tempo učenja študent bistveno bolj prilagaja svojim potrebam in ritmu, kakor pa je to mogoče pri »klasinem« študiju, pa tudi (kot sem se pozanimal) študiju ob delu, kot ga ponujajo oziroma so ga v tistem času ponujale naše fakultete.

Kakne pogoje si moral izpolnjevati, da si se lahko vpisal?
Nobenih.

Kakšen je vpisni postopek?
Študent si najprej izbere študij (mogoče bi temu po naše lahko rekli »smer«) ter v okviru le-tega 'course' oziroma predmet, potem se prijavi online, pisno ali prek telefona.

Študij poteka po kreditnem sistemu, kar pomeni, da ima vsak izmed predmetov določeno število kreditnih točk, ki se ti štejejo k certifikatu, diplomi, magisteriju ... Za BSc, torej naziv Bachelor of Science denimo potrebuješ 300 kreditov, za Bachelor of Science with Honors 360, posamezni predmeti pa imajo med 10 in 60 kreditov. Krediti naj bi načeloma ustrezali številu študijskih ur x 10, torej naj bi študent v predmet z 60 krediti vložil približno 600 ur dela. Letno študent ne sme vpisati za več kot 120 kreditnih točk predmetov.

Na kakšen način poteka podajanje snovi, kako si komuniciral s profesorji?
V okviru posameznega predmeta študent vnaprej dobi vodnik, t. i. 'study guide', kjer je v podrobnosti razložen konkretni predmet ter okvirno tudi posamezni 'blocki', torej enote, v katere je razdeljeno delo na posameznem predmetu. Nato za vsak block dobi še poseben study guide, z vsemi navodili in povezavami ter zahtevanimi izdelki. Samo podajanje snovi je, v skladu z naravo študija, precej odvisno od posameznega študenta, vendar pa gre običajno za kombinacijo spletnih vsebin (video, avdio, tekst, interaktivne »delavnice«, posameznemu predmetu posvečeni forumi itd) ter knjig in drugih tiskanih virov. Študij je lahko prilagojen tudi študentom z različnimi hendikepi, torej recimo disleksikom, slepim ipd.

Na kakšen način poteka preverjanje znanja?
Končna ocena je za vsak posamezen predmet sestavljena iz dveh komponent, OCAS (Overall Continuous Assessment Score) in ECA (End of Course Assignment), iz česar dobimo OAS (Overall Assessment Score). OCAS je kontinuirano izračunavanje na podlagi izdelka, ki ga mora študent dostaviti na koncu vsakega »blocka« in ponavadi predstavlja 50 odstotkov končne ocene pri posameznem predmetu. Izračunava se kot povprečje ocen vseh izdelkov skozi leto, pri čemer se ena najslabša ocena ne upošteva, oziroma se namesto nje upošteva povprečna ocena na koncu leta. Na koncu leta je (pri izpitih s 30 ali več kreditnimi točkami) na vrsti še ECA, ki odtehta 50 odstotkov končne ocene, medtem ko je pri »manjvrednih« izpitih na koncu treba reševati bodisi spletni test ali pa se preprosto upošteva zgolj ocene med letom.

Samo preverjanje znanja torej poteka tako, da študent na podlagi testa, ki ga dobi v reševanje, pripravi izdelek (ponavadi v Wordu, Excelu ali katerem izmed drugih dokaj standardnih programov) in ga do točno določenega datuma in ure preko sistema za oddajo prenese na strežnik univerze, za kar dobi tudi ustrezno potrdilo.

Kako vedo, da izpite res opravljaš ti?
Ne vedo. Vendar pa imajo izjemno dober algoritem za preverjanje plagiatorstva in poleg tega si je težko predstavljati, da bi človek našel nekoga, ki bi bil pripravljen namesto njega vložiti po 1.200 ur dela letno.

Kakšni so stroški?
Zelo odvisno od predmeta, smeri in nivoja študija. Sam sem za Bachelor of Science (približen ekvivalent nekdanji (nebolonjski) diplomi) odštel nekje med 15–20.000 evrov, v kar so vključeni VSI stroški razen računalnika in interneta, torej vsi materiali, literatura in zahtevana programska oprema.

Prednosti in slabosti v primerjavi z našim sistemom (tvoje mnenje)?
Največja prednost je definitivno prilagodljivost, med večjimi pa bi omenil tudi dejstvo, da pred pričetkom študija posameznega predmeta študent dobi VSE materiale, vključno s programsko opremo, knjigami, vodiči ipd. Ena velikih prednosti je tudi spletna knjižnica, s pomočjo katere ima študent dostop do malone vseh relevantnih znanstvenih publikacij s področja, katerega študira, poleg tega pa tudi do veliko drugih katalogiziranih virov podatkov.

Kako delodajalci gledajo na tvojo diplomo?
Težko rečem, saj sem v času od pridobitve diplome do danes zamenjal dva delodajalca. Pri sedanjem delodajalcu, podjetju Valicon, me po izobrazbi pravzaprav niti niso spraševali, saj je podjetju bolj kot mrtva črka na papirju bistveno znanje.

Spremljajte nas na Facebooku!