Večina Slovencev jo pozna predvsem po nasprotovanju predlaganemu zakonu o malem delu in po študentskih demonstracijah, ki so se končale s točo granitnih kock na parlament.
26-letnica iz Posavja je sicer študentka geografije in sociologije, ki se nekoč vidi v diplomatskih vodah. Tokrat je spregovorila o svojem odnosu do denarja, o „mesečnem proračunu“ povprečnega slovenskega študenta in o zloglasni „zapravljivosti“ Študentske organizacije Slovenije.

Kdaj ste sami zaslužili prvi denar, koliko, kako in za kaj ste ga porabili?
Prvi denar sem zaslužila, ko sem bila še v gimnaziji. Porabila sem ga za pokritje rednih stroškov ter kakšen priboljšek. Zoisova štipendija ter zaslužek preko študentskega dela sta mi omogočala samostojnost, kar je zame zelo pomembno.

Se spomnite kakšnih nasvetov o ravnanju z denarjem, ki so vam jih dajali starši? Iz kako premožne družine pravzaprav prihajate?
Prihajam iz srednje premožne družine. Starša mi nekih posebnih navodil sicer nista dajala, sem pa sama dokaj hitro ugotovila, da vsak priboljšek stane, in da če si neko stvar zaslužiš z lastnim delom, jo bolj ceniš.

Za kaj na mesec porabite največ denarja?
Za najemnino, gorivo ter varčevanje v skladih.

Koliko pa vas na mesec stane menda tipično žensko opravilo – nakupovanje?
Za hojo po trgovinah moram imeti »dober dan«. Pravzaprav grem v trgovino le, ko kaj potrebujem. Nisem ravno tip ženske, ki si kot idealen dan predstavlja hojo po trgovinah s prijateljicami. Ko pa se odpravim v trgovino, pa kupim več in raje malce dražje ter kakovostno.

Katera je bila najdražja stvar, ki ste si si jo v življenju privoščili, koliko je stala?
Avto, ki so mi ga pomagali kupiti starši. Bil pa je star fiat brava, ki sem ga prodala, preden sem šla na študij v tujino, da sem si lahko plačala stroške študija. Tudi to je bila draga naložba v prihodnost.

Če bi imeli neomejeno količino denarja, kaj bi kupili?
Tega, kar bi jaz najraje imela, žal ne moreš kupiti z denarjem, če pa bi že imela neomejene količine denarja, me najverjetneje ne bi več videli v Sloveniji, ker bi mi država pobrala preveč davkov, ampak nekje v tujini, kjer bi si kupila hišico ob obali.

Kakšni so trenutno vaši prihodki? Koliko na mesec prinaša predsedovanje ŠOS?
Za delo predsednice ŠOS prejmem honorar v višini 695 evrov in kritje stroškov službenega telefona. Drugih bonitet nimam, kajti na predsedstvu ŠOS ne izplačujemo sejnin. Občasno pa delam še kakšna druga dela, kjer pa je prihodek ravno tolikšen, da si pokrijem potne stroške. Lani sem za 10 dni bivanja v koloniji, s polno odgovornostjo za 100 otrok, predpripravami ter ostalim, kar sodi zraven, prejela 300 evrov, kar je šlo v večini za osebne stroške ter gorivo.

Ste pri izbiri študija razmišljali tudi o tem, kakšne prihodke  bo prinašala bodoča kariera?
Glede na to, da primanjkuje služb, zagotovo v ospredje ne bom postavljala sredstev, ki že sedaj pri meni ne igrajo ključne vloge oz. niti v preteklosti niso. Je pa res, da me bodo najverjetneje razmere v prihodnosti prisile v to, da bom gledala tudi na to. Družina potegne za seboj tudi večje finančne obveznosti.

Recimo, da bi kdaj v življenju bankrotirali … Česa bi se lotili, da bi znova okrepili finance?
Verjamem, da se s pridnostjo, delavnostjo in vztrajnostjo lahko doseže marsikaj. Ne verjamem v hiter zaslužek, ker sem prepričana, da je nekaj stabilno le, če gradiš dlje časa in na trdnih temeljih. Tudi sama sem delala pet let v študentskem organiziranju preden sem se odločila za kandidaturo za predsednico ŠOS. Torej sem začela z deljenjem letakov in če bi bankrotirala, mi ne bi bilo nerodno početi niti tega, je pa res, da bi najverjetneje bilo sedaj to težje kot takrat.

Kaj bi in česa ne bi nikoli naredili za denar?
Marsikaj, nikoli pa ne bi sprejela denarja za nekaj, kar bi načelo moje dostojanstvo. Stvari vedno delam s srcem in to mora biti vedno glavni motiv, z vsem ostalim bi lahko imela (moralne) težave.

Bi zase rekli, da ste varčen človek?
Ne bi mogla reči, da sem varčna, niti da sem razsipniška. Ker se poznam, sem se zavezala, da mi vsak mesec trgajo za varčevanje za starost, kar ostane, ko poravnam vse račune, ponavadi porabim za sprotne zadeve, zase ali dam na stran, za kakšen večji nakup.

Radi potujete? Koliko približno vas stane dopust?
Ja, zelo, cena pa je odvisna od tega, s kom grem. Imam kolegici s katerima potujemo po Evropi za študentsko ceno, ki ne sme presegati 150 evrov na potovanje na osebo za teden dni. Torej kamp, gorilnik, špageti, omake in juhice iz vrečke, najcenejši letalski prevoznik in dobra obutev. Če pa grem s fantom, pa porabiva malce več. Ponavadi potujeva z avtom in raziskujeva. Lani sva raziskala Albanijo ter Črno goro, zato največ nanese gorivo. Letos še ne vem, kam se bova odpravila, ampak zagotovo ne bova šla v hotel s 5 zvezdicami.

Se kdaj vidite v politiki? V kakšnih “službah” nasploh se vidite v prihodnosti?
Zelo me zanima diplomacija, čeprav sem se tekom svojega dela že naučila, da se je najboljše prepustiti toku in pač sprejeti najboljšo priložnost. Glede na to, da je število služb omejeno, se ne bom osredotočila samo na eno specifično, ampak bom pač sprejela ponujeno.

Ste tudi vi ob študiju delali?
Delala sem že v gimnaziji in skozi cel študij. Zaradi sredstev in izkušenj. Moram priznati, da mi je študentsko delo dalo skoraj toliko znanj kot fakulteta oz. mi je bilo zelo dobra praksa. Predvsem moje delo z otroki pri Zvezi prijateljev mladine Krško se je zelo dobro povezovalo z mojo teorijo iz fakultete.

Koliko denarja po vašem mnenju za normalno življenje potrebuje povprečen slovenski študent?
Po naših izračunih nekje od 500–600 evrov, morate pa vedeti, da bi vsak študent moral imeti toliko, da bi se lahko brez skrbi odpravil v tujino na študij ali si širil obzorja kako drugače. Tega si povprečen slovenski študent danes žal ne more privoščiti.

Koliko slovenskih študentov mora za to, da ta znesek dosežejo, ob štipendijah in finančni pomoči staršev, še delati?
Tretjina jih mora delati, da si sploh lahko plačajo stroške študija, ker jim jih starši ne morejo. Tu govorimo o stroških bivanja in prevoza, ki nanesejo skupaj do 300 evrov. Ostalih 30 odstotkov študentov pa dela, da si dopolnjuje prihodke.

Kaj pa tisti, ki študentsko delo izkoriščajo?
Če se status izkorišča zato, da se dela, je to potrebno odpraviti, uvesti je potrebno večji nadzor in enotno evidenco vpisa in hkrati aktivno delati na politiki zaposlovanja mladih. Moram pa poudariti, da veliko ljudi, ki danes dela preko študentskega dela in izkorišča status meni, da se bodo, če se uvede zakon o malem delu zaposlil, a to ni res, delodajalci jih bodo zaposlili preko malega dela, ki pa se ne bo končalo, ko se konča status, ampak se ga bo brez socialne varnosti in z manj socialnimi prejemki vleklo v nedogled.

Za koliko so v Sloveniji razmere za študij slabše oziroma boljše kot na primer v ZDA, Nemčiji, Avstriji, v Skandinaviji in drugje …
Študij v vseh teh državah je le drugačen od tega, kar imamo v Sloveniji. Vsaka država ima svoje specifike. Slovenija ima večjo dostopnost do visokega šolstva, študij je praviloma brezplačen, vendar pa je njegova kakovost slabša, na čemer bomo še morali veliko delati. V ZDA je dostopnost vezana na drage šolnine, veliko mladih pa si mora za študij vzeti kredite. Prednost ZDA pa je v kakovosti študija, saj se uspešnost profesorjev le nekako meri na uspešnosti diplomantov. Tudi države Evrope se med seboj kar razlikujejo. Nemčija in Avstrija in skandinavske države pa imajo ob kakovosti študija dobro podprt sistem štipendijskih podpor.

Vlada obljublja nove štipendije. Kako visoke bi morale biti in koliko bi jih morala država še dodati že obstoječim, da študentom ne bi bilo potrebno več delati, oziroma bi bili dovolj že prihodki, ki jih predvideva zakon o malem delu?
To vprašanje je možno vezano tudi na ostale stroške študija, samo bivanje in subvencije za prevoz. Po naših izračunih bi morale biti štipendije vsaj dvakrat višje, torej okoli 500 evrov, s tem pa bi socialno najšibkejšim študentom dobro pomagali.

Kakšno reformo študentskega dela predlagate na ŠOS?
Pri študentskem delu je nujno potrebno vzpostaviti evidenco študentskega dela, ki bi bila povezana z enotno evidenco vpisa. S pomočjo teh dveh evidenc bi lažje vzpostavili nadzor, ob tem pa bi za kršitelje določiti tudi denarne sankcije za kršitelje. Ob tem pa mora država povečati nadzor nad študentskim delom.

Kako dobri ali slabi so za študente študentski servisi? Koliko posredno iz naslova študentskega dela dobi ŠOS?
Študentski servisi opravljajo nalogo posredovanja dela. Sami glede tega najbolj želimo to, da je posredovanje dela hitro, transparentno in kakovostno. Trenutno so študentski servisi tudi motivirani, da študentom zagotovijo izplačila in jih s tem zavarujejo.
Kar pa se tiče sredstev, ki jih dobi ŠOS, pa je zgodba naslednja. Koncesijska dajatev znaša 12 % od prejemkov izplačanih za dijaška in študentska dela, ki jih zaračunavajo agencije za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom. Študentska organizacija Slovenije s svojimi organizacijskimi oblikami prejme 37,5 % od zaračunane 12 % koncesijske dajatve, 25 % prejme Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij, 37,5 % pa dobi študentski servis.

Kaj boste storili, če boste tudi osebno morali poravnati del škode, ki je nastala med zadnjimi protesti?
To bi se zaradi sistema na ŠOS, ki delovanje v pravnem prometu nalaga generalnemu sekretarju, ki je tudi vodja tega projekta, težko zgodilo, a če bi tako zahtevala zakonodaja, bi se pač tega morala držati.

Kakšen način boja za študentske pravice se vam zdi primeren? Boste še organizirali proteste glede na izid zadnjih?
Mi smo demonstracije organizirali, ker verjamemo, da se socialni položaj mladih in ostalih slabša, zato ne moremo dovoliti, da bi vlada z nepremišljenimi zakoni še poslabša ta položaj. Mi smo za pogovore in konsenz, kar smo tudi že pokazali, ko smo se želeli pogovarjati in naredili obsežne analize, a nas MDDSZ in vlada nista poslušala, zato smo se odločili za legitimen, a bolj radikalen korak, demonstracije. Da bi preprečili sprejemanje slabih zakonov, smo pripravljeni narediti vse, vsak korak naprej pa mora biti večji. Tudi zadnja anketa, ki jo je Mediana opravila za oddajo Dnevnik na Televiziji Slovenija je pokazala, da 49 % anketiranih podpira naše zahteve.

Na študentsko organizacijo nasploh leti kar nekaj kritik o neracionalni porabi denarja, govori se celo o nesmiselnosti obstoja te organizacije.
Glede porabe denarja imajo posamezne študentske organizacije svoje notranje organe nadzora in na ŠOS-u obstaja za to Nadzorna komisija ŠOS. Glede racionalnosti porabe denarja pa je za to odgovorna vsaka entiteta posebej, ki svoje proračune sprejema na svojih najvišjih predstavniških organih. Glede smiselnosti organizacije pa odgovarjam, da večina niti dobro ne pozna naše delovanje, in da veliko naredimo za študente. Pripravljamo različne projekte in dogodke, prav tako pa sledimo vsej zakonodaji, ki bi imela vpliv na študente.

Za katere projekte ste na primer denar porabili lani in koliko?
Prihodki od študentskega dela za leto 2009 so bili okoli 13.840.000 evrov. Sicer pa je ŠOS za svoje delovanje v letu 2009 prejel okoli 430.000 evrov. Za dijaško delovanje so porabili 48.000 evrov, za informiranje 66.000 evrov, za obštudijske dejavnosti kot so sodelovanje na Informativi 2009, Študentski areni, Škisovi tržnici, Lampijočkih … 8.500 evrov, za mednarodno dejavnost 5.500 evrov, za socialo in zdravstvo 37.000 evrov ter za izobraževanje oz. študij in visoko šolstvo 25.000 evrov.