Cena šolanja vključuje učno gradivo, tehnične pripomočke, uniformo, 1300 ur teoretičnega pridobivanja znanja in 200 ur letenja. Vsekakor pa znesek ni nizek, še posebej za povprečen študentski žep!

Bralec seveda ni edini Slovenec, ki si želi na prestižno izobraževalno ustanovo v tujino, a je zaradi specifičnega področja šolnina mnogo višja kot za klasičen študij. Poleg tega pa so nam na republiškem skladu za razvoj kadrov in štipendije pojasnili, da ker v primeru našega bralca ne gre za klasično obliko izobraževanja, ki se zaključi z diplomo, magisterijem ali doktoratom, ampak gre za pridobitev licence, bralec najbrž tudi ni upravičen do sredstev, ki so običajno namenjena slovenskim študentom v tujini. Zneski sicer še zdaleč niso 100.000 evrov, a nekaj vendarle je.

Slovenskim študentom v tujini so tako na voljo:
· Zoisove štipendije. Dijaki ali študentje lahko prejemajo Zoisovo štipendijo tudi za izobraževanje v tujini, seveda ob izpolnjevanju ostalih splošnih pogojev; višina osnovne štipendije za izobraževanje v tujini je dvakratnik osnovne štipendije za izobraževanje v Sloveniji.

· Štipendije za študij v tujini. Vsako leto se dodeljujejo štipendije za do- ali podiplomski študij naravoslovja, tehnike ali medicine oziroma podiplomski študij družboslovja ali humanistike. Štipendija se lahko dodeli za posamezno raven izobraževanja in pridobitev javno veljavnega spričevala in se podeli za šolnino in življenjske ter študijske stroške. Trenutno to štipendijo prejema približno 135 prejemnikov.

· Štipendije za študijske obiske slovenskih dijakov in študentov v tujini. To so spodbude kratkoročne mednarodne mobilnosti (študijskih obiskov) slovenskih dijakov in študentov v tujino. Letos okoli 140 prejemnikov.

· Štipendije za mobilnost študentov v okviru programa Erasmus. Predmet javnega razpisa je štipendiranje individualne študijske mobilnosti študentov, vpisanih na višješolske in visokošolske izobraževalne institucije v Republiki Sloveniji, ki so nosilke Erasmus univerzitetne listine, v okviru programa Vseživljenjskega učenja VŽU - Erasmus  v posameznem študijskem letu. Štipendija se praviloma dodeli kot dodatek k Erasmus dotaciji, ki jo dodeli matična izobraževalna institucija. Trenutno okrog 1.800 prejemnikov.

·  Štipendije za doktorski študij na EUI – European University Institute: Vsako leto sklad razpiše štipendije za štiriletni doktorski študij na EUI. Štipendija praviloma vključuje: mesečno štipendijo, mesečni dodatek za zdravstveno zavarovanje in enkratni letni dodatek za potne stroške. Možni so tudi dodatki k štipendiji za vzdrževane člane. Trenutno približno 10 prejemnikov.

·  Sofinanciranje raziskovalnega sodelovanja slovenskih doktorskih študentov v tujini. Sklad vsakoletno razpisuje štipendije oziroma sofinanciranje štirimesečnega raziskovalnega sodelovanja slovenskih doktorskih študentov v tujini iz področja naravoslovja, tehnike in medicine. Trenutno približno 50 prejemnikov.

Poleg zgoraj navedenih, je za študij v tujini mogoče prejemati tudi državno štipendijo ali kadrovsko štipendijo.

Tiskovni predstavnik sklada Janez Cigler Kralj še pojasnjuje, da imajo slovenski študenti možnost najeti tudi študijska posojila, oziroma so to možnost imeli, dokler se letos ni iztekla pogodba sklada z Deželno banko Slovenije. Trenutno menda intenzivno iščejo novo banko, ki bi bila na takšen način pripravljena pomagati študentom. „ Sklad sam nima na razpolago finančnih virov za kreditiranje, zaradi česar si prizadeva z bankami vzpostaviti dobre poslovne odnose in se v nadaljevanju z eno izmed bank dogovoriti o možnostih za najem kredita za študij pod ugodnejšimi pogoji, kot jih ponujajo banke v svojih ponudbah,“ zaključuje Cigler.

Bančna posojila, ki so študentom na voljo trenutno, zares niso višek ugodnosti, saj večina slovenskih bank ne ponuja posebej ugodnih študentskih posojil, ampak se morajo zainteresirani znajti znotraj preostale ponudbe. A tudi tukaj bo naš bralec 100.000 evrov težko našel!

Leon Šikovec iz Volksbanke nam je pojasnil, da je pri njih sicer mogoče najeti študentsko posojilo, do kakšne višine, pa ni razkril. „Glede na to, da študijski kredit potrebujejo študentje, ki ponavadi niso redno zaposleni, ponavadi takšen kredit odobrimo njihovim staršem, če izpolnjujejo pogoje za pridobitev kredita.“

Bodočim študentom ponujajo potrošniški namenski kredit zavarovan pri zavarovalnici, ki je zaradi namena plačila študija menda ugodnejši kot gotovinski kredit. Druga možnost pa je  hitri kredit, ki je po mnenju Šikovca enostavna pot do gotovine s katero stranka prosto razpolaga, pri čemer stranki ni potrebno plačati zavarovalne premije. „Seveda pa je odločitev o tem kateri kredit je najprimernejši za plačilo študija je v veliki meri odvisna od želenega zneska kredita, želene odplačilne dobe ter kreditne sposobnosti stranke,“ zaključuje Šikovec.

V Novi KBM pa lahko študentje najamejo študentski kredit ali študentski kredit z odloženim odplačilom. „Pri študentskem kreditu je poraba nenamenska, izplačilo 100% v gotovini, študent pa denar lahko porabi po želji. Študentski kredit z odloženim odplačilom pa je namenjen plačilu šolanja študenta, banka pa sredstva nakaže kar na račun izobraževalne ustanove,“ pojasnjuje tiskovni predstavnik Andrej Krajnar. Znesek študentskega kredita je lahko največ 6.300 evrov, najdaljša doba odplačila pa je 36 mesecev.  
Znesek študentskega kredita z odloženim odplačilom je lahko do 12.500 evrov oziroma največ 4.500 evrov za šolsko leto, pri čemer je poraba namenska. Prednost Študentskega kredita z odloženim odplačilom je ta, da lahko za odplačilo študent poskrbi kasneje, saj omogočajo 3 leta odloga odplačila glavnice in obresti.