Premoženje Mehičana Carlosa Slima Heluja je revija Forbes ocenila na neverjetnih 69 milijard dolarjev oziroma 52 milijard evrov. 72-letni Mehičan libanonskega rodu se je umaknil iz upravnih odborov svojih treh največjih podjetij in se danes ukvarja z delom svojih dobrodelnih skladov, veliko časa pa po poročanju Forbsa posveča tudi razmišljanju o krizi, v kateri se je znašel svet.

Njegova poslovna pot se je začela pred 65 leti, ko je začel delati v tovarni svojega očeta, za kar je prejel tedensko plačo 200 pesov (danes 11 evrov). Z delnicami se je začel ukvarjati prav tako v rosnih letih, ko si je pri 17 letih od mame sposodil 5.000 pesov (danes 275 evrov) za nakup prve delnice. Danes je lastnik podjetij, ki delujejo na področju telekomunikacij, financ, maloprodaje, težke industrije, infrastrukture, v lasti ima tudi nekaj rudnikov in številne nepremičnine.

Njegov vzpon se je začel v osemdesetih, ko je zaradi krize v Mehiki uspel poceni kupiti številna podjetja. V devetdesetih je izkoristil privatizacijo mehiškega državnega telekomunikacijskega podjetja Telemex. Njegovo podjetje GrupoCarso je skupaj s France Telekom in ameriškim AT&T kupilo podjetje in kljub izredno hitri rasti v njem uspelo zadržati celo 43-odstotni delež, ki je danes vreden kar 39 milijard dolarjev (30 milijard evrov).

Privatizacijo državnih podjetij vidi tudi kot rešitev trenutne krize. V pogovoru za revijo Forbes je omenil primer Španije, v kateri naj bi se ljudje po avtocestah še vedno vozili brezplačno. Kot meni, so za rešitev krize nujno potrebne investicije, vendar dodaja: "Nekatera vlaganja ustvarijo velikih delovnih mest, nekatera ne." Sam meni, da je smiselno vlaganje v mala in srednje velika podjetja ter v delovno intenzivne panoge, kot so turizem, zdravstvena oskrba, izobraževanje in zabava.

Opozoril je tudi na potrebo po večji regulaciji finančnega trga. Kot vzor je postavil svoje finančno podjetje Inbursa, ki je vseh 47 let svojega delovanja beležilo rast. V začetku je šlo za borznoposredniško hišo, danes pa znotraj podjetja delujeta še banka in zavarovalnica, podjetje pa je vredno 14 milijard dolarjev. Ob tem se pohvali, da njegovo podjetje nikoli ni izgubilo denarja, tudi v najtežjih časih, a da so si vedno prizadevali za kvaliteto poslovanja, in ne kvantiteto.

V podjetjih, katerih vodenje je vsaj na papirju opustil, na vodilnih položajih sedaj sedijo njegovi sinovi in zet, ki se bodo po njegovih načrtih v naslednjih letih osredotočali predvsem na razvoj brezžičnih komunikacij po Srednji in Južni Ameriki ter na razvoj podjetja, ki ima v lasti rudnike.

Carlos Slim se mora večkrat zagovarjati zaradi očitkov, da je monopolist, saj v Mehiki obvladuje kar 80 odstotkov kabelskih povezav in 70 odstotkov brezžičnih, zaradi česar naj bi določal pogoje na trgu in posledično previsoke cene. OECD naj bi ocenil, da je Mehika zaradi njegovega monopola vsako leto oškodovana za 25 milijard dolarjev.

Kljub silnemu bogastvu že 40 let živi v isti hiši in se vozi v štiri leta starem mercedesu. Kot sam pravi, razliko najbolj občuti v tem, da mora sedaj po svetu hoditi s telesnimi stražarji. Vedno bolj je aktiven v številnih človekoljubnih organizacijah. A marsikoga tudi tu preseneti s svojimi pogledi. O revščini meni, da je slaba. A ne iz moralnih in etičnih razlogov, temveč zaradi ekonomskih. Manj je revnih, več je zapravljanja, zato je zanj ukinitev revščine najboljša investicija. V dobrodelne namene je šlo že štiri milijarde dolarjev njegovega denarja in že sedaj je napovedal, da bo tja šel tudi del njegove zapuščine. Kako velik delež, ne pove.