Na slovenskem izobraževalnem trgu smo priča porastu ponudbe na področju e-izobraževanja. Prav tako je zaznati trend, da se vedno več udeležencev odloča za to obliko izobraževanja. Odločitev pri izbiri izvajalca zagotovo ni enostavna, udeleženec pa se lahko posledično sooči z izobraževanjem, ki je vse prej kot pravo e-izobraževanje. Nekateri izvajalci dejansko žal še zmeraj izvajajo prvotno obliko študija na daljavo, kjer je študent prepuščen sam sebi, na voljo pa so mu le gradiva v elektronski obliki. Zato je nujno pred izbiro ponudnika natančno izprašati o poteku izobraževanja ali še bolje, njegovo e-izobraževanje kar preizkusiti.

Ena izmed šol, B2 Višja strokovna šola, tako morebitnim študentom omogoča dejanski preizkus e-izobraževanja. Testni uporabniki imajo tako na voljo, da preko njihovih klepetalnic in forumov vzpostavijo stik z z dejanskimi študenti in se tako informirajo o študijskem okolju iz prve roke.
Kljub temu, da študij poteka brez fizične prisotnosti pa so za uspeh tovrstnega študija ključni ravno kadri, saj morajo le ti imeti za kvalitetno izvedbo e-izboraževanj specifična znanja s področja e-izobraževanja ter dobre organizacijske, didakcijske in komunikacijske sposobnosti.

Odlična e-gradiva so osnova kakovostnega e-izobraževanja.

Še tako dobra izvedba pa ne prinese pravega učinka e-izobraževanja, če vsebina ni ustrezna. Kakovostna e-vsebina se seveda precej razlikuje od vsebine kakovostnega klasičnega tečaja. Pri klasičnem izobraževanju ima namreč zelo velik vpliv na kakovost predavatelj, pri e-izobraževanju pa je vsebina tista, ki pritegne udeležence. Odlična e-vsebina učinkuje s svojo jedrnatostjo, je ustrezno didaktično podprta, vključuje možnost sprotnega preverjanja znanja, multimedijske in interaktivne elemente ter dodatne učne pripomočke, ki naredijo učenje pestro in zabavno.

Ali se kakovost e-izobraževanja lahko primerja s klasičnim izobraževanjem?

Slabo poznavanje e-izobraževanja včasih privede do očitka, da so posamezniki v tem procesu pridobivanja znanja prepuščeni sami sebi. Vendar e-izobraževanje, kjer udeležence skozi izobraževanje vodi tutor, za vsebinska vprašanja pa je na voljo predavatelj, te očitke uspešno zavrača. Z vodenim e-izobraževanjem je zagotovljena motiviranost udeležencev in visoka raven usvojenega znanja, kar omogoča primerljivost e-izobraževanja s klasično obliko. Pomembno je le, da zagotovimo pravilen potek e-izobraževanja. Kakovost e-izobraževanja je v resnici odvisna predvsem od kakovosti e-gradiv in strokovnosti vodenja e-izobraževanja. Vrhunsko e-gradivo mora imeti poleg vsebinske primernosti, ki je tudi lastnost klasičnih vrhunskih gradiv, še motivacijske elemente, saj je ravno pomanjkanje motivacije pogosto največja ovira za kakovost e-izobraževanja. Zelo pomembna je tudi nazorna ponazoritev določenih vsebin z uporabo multimedijskih elementov, ki dodatno popestrijo e-učenje. E-izobraževanje pa bo doseglo pravi namen le ob strokovnem vodenju, ki vključuje premišljeno pripravo in organizacijo, spremljanje aktivnosti in spodbujanje udeležencev ter ustrezno komuniciranje pred, med in ob zaključku e-izobraževanja.

Pasti in priložnosti

Nevarnosti, ki lahko kakovost ogrozijo:
- slaba vsebina: zgolj prenos vsebine iz klasičnega gradiva v e-obliko pomeni ustvarjanje nizkokakovostne e-vsebine brez multimedijskih elementov (shovelware),
- nerealna pričakovanja,
- tehnološke ovire,
- premalo podpore vodstva.
Med priložnosti, ki odpirajo vrata napredku, sodijo:
- kombinirano izobraževanje (blended learning) kot možna alternativa,
- prežetost našega bivanja z IT, ki se nezadržno povečuje,
- prihod nove generacije, ki zahtevajo drugačen dostop do znanja ("nekstersi").