Manoj Bhargava je lastnik podjetja Living Essentials, katerega glavni izdelek je energijska pijača 5 hours (5 ur). Visoko energetski napitek, ki ga prodajajo v majhnih stekleničkah, naj bi uspešno premagoval utrujenost in na ameriškem trgu praktično nima konkurence. Toda ne zaradi tega, ker bi bil edini, pač pa zaradi tega, ker naj bi Manoj Bhargava ostro obračunal z vso konkurenco.

Kot poroča revija Forbes, ima v pisarni celo knjižno polico izdelkov, ki jih je izrinil s tržišča. Polica ima simbolično ime pokopališče. Čeprav priznava, da sestavine energijskega napitka niso njegova ideja, ampak je le prilagodil napitek, ki ga je našel na enem izmed prehrambenih sejmov, na vsakega posnemovalca naščuva hordo neusmiljenih odvetnikov. Postopoma je s trga izrinil vso konkurenco. Njegov izdelek naj bi imel v segmentu energijskih napitkov v majhni embalaži (manj kot deciliter) kar 90-odstotni delež.

Od drugih izredno priljubljenih napitkov ga razlikuje dejstvo, da njegov namen ni odžejati, ampak prebuditi. Zato se pri recepturi niso prav veliko ukvarjali z okusom. Kot so zapisali pri Forbesu, bi ga po okusu najlažje primerjali s sirupom za izkašljevanje. A dejstvo, da deluje in da ga v vseh največjih ameriških verigah prodajaln prodajajo ob blagajnah ter da nima konkurence, so ga spremenili v prodajno uspešnico, ki naj bi podjetju prinesla kar milijardo dolarjev prometa.

Manoj Bhargava je kljub bogastvu in uspehu izredno skromen in predvsem skrivnosten človek. Če njegovo ime vpišete v Google, se največkrat pojavlja v povezavi z več kot 150 tožbami, ki jih je sprožil proti svojim konkurentom, a o njem ne boste izvedeli prav veliko.

Manoj se je rodil v Indiji v premožni družini. Leta 1967 so se preselili v Ameriko, kjer je njegov oče opravljal doktorat. Iz luksuznega doma s služabniki so se preselili v neugledno garsonjero in uživali ameriški sen v popolni revščini. Čeprav Manoj ni imel denarja za šolnine na elitnih šolah, si je s svojim izrednim talentom za matematiko uspel zagotoviti odlično izobrazbo.

Uspel si je zagotoviti štipendijo za univerzo Princeton, a jo je zapustil že po enem letu, saj mu ni odgovarjal način življenja razvajenih premožnih študentov. Podal se je na romanje po budističnih samostanih, ki je trajalo kar 12 let. Njegovo življenje je potekalo med Indijo in Ameriko. Opravljal je priložnostna dela, med drugim je vozil tudi taksi. Kot je povedal v pogovoru za ameriški časnik, naj bi se v tem času izpopolnil v veščini umirjanja misli. Še danes se ima za meniha in vsak dan eno uro preživi v tišini in meditira.

Poslovno pot je začel v družinskem podjetju, ki je izdelovalo različne plastične dele. Nato se je posvetil kupovanju manjših podjetij v težavah. Ko jih je rešil, je podjetja z dobičkom prodal. Po nekaj letih je bil vreden že 25 milijonov dolarjev in se je nameraval upokojiti, a je v pokoju zdržal le dva meseca.

Ko je iskal poslovno idejo, je na sejmu prehrane naletel na energijski napitek, za katerega je menil, da bi ga lahko prodajal. Zapisal si je sestavine, spremenil količine in razmerja in začela se je pot k uspehu.

V zadnjih dneh je zbudil veliko pozornosti z izjavo, da bo 90 odstotkov svojega premoženja zapustil dobrodelni fundaciji, ki jo je ustanovil v Indiji. Ta z njegovo pomočjo vodi kar 400 dobrodelnih projektov. V intervjuju, ki ga je dal za ameriško televizijo, je še povedal, da ne verjame v formalno izobraževanje ter da v vladah vidi le ljudi, ki so na poti k hitrejšemu in večjemu razvoju.