Zakon o delovnih razmerjih določa pravico do plačane odsotnosti z dela, ki traja najmanj en delovni dan, koristi se lahko v določenih primerih, kamor prav gotovo spadajo elementarne nesreče. Skupna odsotnost, ki gre v breme delodajalca, lahko v tekočem letu po zakonu traja največ sedem dni.

Gre za plačano vrsto odsotnosti, kar pomeni, da ima delavec pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti in sicer, če ni drugače določeno, v višini njegove povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev.

Zakon določa primere, ki so jih že poznale kolektivne pogodbe in splošni akti delodajalcev. Med temi primeri je tudi hujša nesreča, ki zadene delavca.

Po zakonu pripada delavcu za vsakega od določenih primerov en dan plačane odsotnosti, ki jo je praviloma treba izkoristiti ob nastopu dogodka. Delodajalec nima pravice, da bi ob nastopu dogodka zavrnil delavčevo zahtevo po plačani odsotnosti.

Posebej je treba poudariti, da se tovrstna odsotnost ne všteva v dneve letnega dopusta. Zakonsko navedene primere in čas trajanja je seveda mogoče razširiti s kolektivnimi pogodbami na različnih ravneh ali s pogodbo o zaposlitvi.

Zakonsko določilo je torej treba upoštevati kot minimalno raven pravic in ne pomeni taksativnega določanja dopustnih primerov ali zgornje meje števila dopustnih dni odsotnosti za posamezne primere.

Zakon ne določa primerov odsotnosti z dela brez nadomestila plače. Zato bo delavec do tega lahko upravičen le na podlagi oziroma v primerih in pod pogoji kolektivne pogodbe ali pa individualnega dogovora z delodajalcem.

Gasilci in civilna zaščita – brezplačno v službi države?

Zakon o delovnih razmerjih člena določa tudi podlago za odsotnost z dela v primerih, ko delavec opravlja določene funkcije po posebnih zakonih v interesu skupnosti.

Glede nadomestila plače in povračila drugih stroškov v zvezi z opravljanjem teh funnkcij je treba upoštevati posebne zakone, kjer so določene posamezne funkcije oziroma obveznosti.

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela v primeru poziva ali napotitve na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči pogodbenega pripadnika Civilne zaščite.

Na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami imajo državljani, ki prostovoljno in nepoklicno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, organizirani v enote, službe in druge operativne sestave društev in drugih nevladnih organizacij (npr. gasilska društva) enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo pripadniki Civilne zaščite, če ni z zakonom drugače določeno.