Njegov oddelek, ki se danes imenuje 'Accounting and Reporting', je bil takrat še 'preprosto' računovodstvo, namesto s pomočjo računalnikov in sodobne programske opreme pa so prihodke in odhodke podjetja na papir zapisovali ročno.

Če se je hotel posvetovati s šefom, je moral imeti vnaprej dogovorjen sestanek. Družba ABB se je takrat imenovala še BBC in Patrick Berbner, že dve leti njegov najtesnejši sodelavec, se je pravkar vpisal v prvi razred osnovne šole.

Ena ekipa dve generaciji. Po zaslugi negativnih demografskih kazalcev je starostna razlika med zaposlenimi v evropskih podjetjih vse večja. Starejši se pozneje upokojujejo, najrazličnejši ukrepi pa mlade 'silijo', da študij dokončajo prej in se čim bolj mladi zaposlijo.

Medtem ko starejši delavci veliko dajo na hierarhijo, se mlajši delavci po izsledkih študije inštituta za makroekonomske raziskave Ipsos, počutijo mnogo bolje v manj formalno, torej manj hierarhično, organiziranih delovnih okoljih.

Mlajši opisujejo starejše kolege kot sicer izkušene vzornike, a tudi kot avtoritativne in manj prijazne kolege. Obratno pa starejši menijo, da so mlajši preveč svojeglavi in (neupravičeno) samozavestni. Vidijo jih kot konkurenco.

'Kombinacija mlajših in starejših zaposlenih ni nič novega, to je jasno,' razlaga raziskovalec Bernd Dworschak. Razlika je v proporcih. Skupine starejših zaposlenih so vse večje, mlajši pa zato težje najdejo svoj prostor pod soncem, saj v večini podjetij velja, da so ljudje, ki so zaposleni dalj časa, mnogo bolj spoštovani in celo videni kot bolj zanesljivi in zaupanja vredni kot njihovi mlajši kolegi.

'A če že ni šef tisti, ki dela razlike in naloži enako delo tako starejšim kot mlajšim, pa bo do zavisti najverjetneje prišlo znotraj ekipe. Kljub številčni prevladi se namreč v takšnih ekipah starejši počutijo ogrožene zaradi ustvarjalnosti in večje neustrašnosti mladih,' še trdi Dworschak.

Konkretnih posledic delovnega sobivanja starejših in mlajših so se lotili tudi psihologi. Na inštitutu v Leibnizu so ugotovili, da so starostno močno mešane skupine zaposlenih manj inovativne, večkrat se pri zaposlenih pojavi sindrom izgorelosti, zaposleni pa tudi čutijo manjšo pripadnost do svojega dela in podjetja.

'Ljudje se raje družimo z ljudmi, ki so nam podobni,' rezultate razlagajo raziskovalci. 'V močno mešanih skupinah zato pride do tega, da se znotraj skupine oblikuje več podskupin, med katerimi so konflikti vse prej kot redki.'

Seveda pa ima lahko starostna razlika tudi prednosti, če je delovna klima v podjetju dobra, če si zaposleni zaupajo, spoštujejo različna mnenja in tudi sami pripadnost različnim generacijam vidijo kot prednost. 'Za to pa so odgovorni nadrejeni, ki morajo poznati prednosti in slabosti različno starih delavcev in naloge razdeliti tako, da pridejo prednosti čim bolj do izraza.'

Da je to mogoče, menita tudi že omenjena Jürgen Zipp in Patrick Berbner. 'Sčasoma postanejo nekatera dela v podjetju rutinska, nihče več ne razmišlja o izboljšavah delovnega procesa, ker 'je tako že od nekaj' in to lahko postane slabost podjetja v primerjavi s konkurenco,' meni Berbner.

'Vsake toliko zato skušam predlagati kakšno novost, seveda pa ne vse naenkrat in v smislu kritike obstoječega sistema. Ugotovil sem, da je v takšni ekipi potrebna velika mera taktnosti, saj ima lahko način komunikacije, ki je med mlajšimi samoumeven, za starejše prizvok nespoštljivosti ali celo napadalnosti,' dodaja.

Zipp pa pravi: 'Kot najstarejši del tima je moja naloga, da predam svoje znanje pa tudi, da sprejmem novosti. Poleg tega pa je, če je komunikacija dobra, veliko lažje mlajše sodelavce prositi za pomoč, ko se zaplete pri uporabi sodobne tehnologije.'

Natalie Lotzmann, ki se ukvarja z zdravjem in dobrim počutjem ljudi na delovnem mestu, pa dodaja, da je komunikacija še toliko bolj pomembna, ko mlajši zavzamejo vodilna mesta in dobijo v ekipo vrsto izkušenih delavcev.

Zato mnoga podjetja za vodilne zaposlene že pripravljajo posebne tečaje, kjer jih učijo, kako voditi starostno močno mešane skupine, tako da bo delo potekalo nemoteno in na zadovoljivo visoki ustvarjalni ravni.