Na stotine razlogov je, zakaj se ljudje odločajo znova sesti v šolske klopi tudi v obdobju, ko že imajo zaposlitev, družino in vse 'odrasle' obveznosti. In prav te so tiste, ki večini onemogočajo redni študij. Ker pa je takšnih študentov vse več, tudi ni presenetljivo, da prosta mesta na izrednem študiju kar hitro postanejo zasedena, razcvet pa doživlja študij na daljavo s pomočjo svetovnega spleta.

Gospodarska kriza je le še bolj zjasnila sliko o velikih spremembah na trgu dela, o nujnosti hitrega osvajanja novih znanj in o prednostih, ki jih imajo tisti, ki so se sposobni hitro prilagoditi, obenem pa odnesla kar nekaj predsodkov do tovrstnega izobraževanja, ugotavljajo v raziskavi španske online univerze, kjer so z delom začeli pred desetletjem z nekaj 10 študenti, danes se jih vsako leto vpiše okoli 60 tisoč.

Študij na daljavo ni ne lažji ne težji, z vidika stroškov je lahko cenejši, saj odpadejo stroški bivanja v oddaljenem mestu ter stroški hrane in prevoza, ali pa tudi ne, saj so lahko šolnine zelo visoke. Pomembna razlika pa je, da zahteva jekleno voljo in samodisciplino, priznavajo tisti, ki so proces tovrstnega izobraževanja uspešno prebrodili.

„Imela sem službo s katero sem bila zadovoljna, vendar sem želela razširiti obzorja, nekoč zamenjati področje dela, študirati. A da bi še enkrat šla čez vse 'klasične' težave kot so redna predavanja, zaradi česar bi morala pustiti službo, vsakodnevna vožnja, študentske restavracije … Zato sem se odločila, da poskusim s študijem preko spleta,“ razlaga Irene, prevajalka, ki je pri 27 začela študirati avdiovizualne komunikacije. Dopoldne je bila v službi, popoldne je študirala.

„Lahko ni. Zahteva toliko volje, da večkrat pomisliš, da bi vse skupaj pustil.“ Njej je uspelo. Je pa res, da se tekom študija ni niti dotaknila profesionalne kamere ali prestopila praga radijskega studia. Kako torej sedaj, brez prakse, iskati zaposlitev na tem področju?

Según Randstad iz agencije za iskanje kadrov pojasnjuje: „Delodajalci kandidate ponavadi izbirajo na podlagi tega, kako cenjena je ustanova, ki je izdala potrdilo o končani izobrazbi. Resne in priznane ustanove že poskrbijo, da so tudi 'spletni' študentje dobri. Pa še nekaj morate upoštevati. Danes na trgu dela ni dovolj več samo papir, saj ima tega vsak drugi, ki se sprehaja po ulici. Pomembna je prilagodljivost, samostojnost in hitro učenje, tega pa imajo ti študentje na pretek. V primerjavi s 'klasičnimi' študenti zagotovo več.“ Izpostavlja pa tudi njihovo poznavanje svetovnega spleta. „Gre za ljudi, ki so tam skoraj doma, obvladajo tudi video in avdio orodja, socialne mreže in podobno. Torej stvari, ki jih delodajalci pri kandidatih vse bolj iščejo.“

Tudi Manuel, 42-letni zdravnik, je 'online' študent. Že od nekdaj ga je zanimala zgodovina. „Ampak z mojim urnikom in dvema otrokoma je to edina možnost študija. Mi je pa všeč. Prebiraš gradivo, na forumu se lahko o tem pogovoriš z ostalimi študenti … Primerjal sem to, kar počnemo mi, z gradivi rednega študenta. Razlike pravzaprav ni. Ampak to je odvisno od ustanove, čeprav obstajajo celo evropski predpisi. Videl sem materiale za nekaj spletnih izobraževanj na področju medicine. Od odličnih stvari do čiste sramote! Je treba – podobno kot pri klasičnem študiju –, izjemno paziti, katero univerzo izbereš!“

V Sloveniji možnost spletnega študija ponuja mariborska Doba. „Standardi kakovosti pri izvajanju visokošolskih programov so enaki ne glede na način študija (klasični študij/študij na daljavo). Upoštevamo tudi mednarodne standarde za izvajanje študija na daljavo, ki jih je opredelilo Evropsko združenje univerz, ki izobražuje na daljavo (EADTU).“ Opažajo, da tako kot po svetu, zanimanje za to obliko študija narašča tudi pri nas.
Kljub temu pa marsikdo v Sloveniji na 'spletne' študente še vedno gleda nekoliko z viška, saj naj bi do izobrazbe prišli lažje. „Na prejeti diplomi ob zaključku študija ni posebej naveden način študija, po katerem je študent študiral. Pri nas študirajo predvsem zaposleni, ki so si izbrali študij na daljavo predvsem zaradi fleksibilnosti študija. Njihovo napredovanje po diplomi spremljamo s follow-up anketami. Analize kažejo, da 56 odstotkov naših diplomantov napreduje v karieri,“ še pojasnjujejo na Dobi.

Podobnega mnenja, da je pri iskalcih zaposlitve pomembno še kaj drugega kot le način študija, so tudi v Telekomu. „Pri odločitvi, ali bomo posameznika zaposlili ali ne, je v prvi vrsti pomembno, da izpolnjuje formalne pogoje, ki so navedeni v razpisu. Mednje sodi tudi ustrezna stopnja izobrazbe, ki jo dosledno preverjamo. Seveda pa je v postopku izbora ustreznega kandidata poleg ustrezanja formalnim pogojem razpisa najpomembnejša naša ocena, ali bo kandidat lahko uspešno deloval na izbranem delovnem mestu – tako glede izkušenj, znanj, usposobljenosti in kompetenc kakor tudi vedenj, primerne energije in osebnostnih lastnosti. Oceno primernosti kandidata si ustvarimo s pomočjo selekcijskih razgovorov, s psihološkim testiranjem, praktičnimi nalogami in po potrebi drugimi aktivnostmi. Vsekakor je usposobljenost kandidata odvisna tudi od kvalitete študija, ki ga je kandidat opravil. Samega po sebi študija na daljavo torej ne obravnavamo diskriminatorno, ustreznost kandidata preverjamo na druge, zgoraj naštete načine. Je pa res, da smo v dandanašnji poplavi višjih in visokih šol posebej pozorni pri preverjanju znanj, ki jih kandidat pridobi v okviru določenega študija, saj so le-ti različnih zahtevnosti in kvalitet.“

Najrazličnejše oblike študija pa iskalcem zaposlitve predlagajo tudi na zavodu za zaposlovanje. Odvisno od kandidatovih možnosti in želja. „Glede zaposlovanja diplomantov študija na daljavo in izrednega študija v primerjavi z rednimi študenti pa bi težko navedli konkretna dejstva. Prednost izrednih študentov je, da v času študija pridobivajo dragocene delovne izkušnje, po možnosti na svojem področju dela in so zato po diplomi bolj zanimivi za delodajalce. Po drugi strani je pa pričakovati, da bo redni študent več časa namenil študijskim obveznostim (čeprav lahko ravno tako čas posveča študentskemu delu).“

Študij na daljavo torej vsekakor je ena od možnosti izobraževanja. Kot kaže, pa dan, ko bo pravzaprav mogoče študirati kjer koli, tudi ni več tako daleč. Študijske vsebine naj bi namreč študenti dobivali kar na mobilni telefon. „Še leta 2000 si nismo mogli predstavljati, da bo razvoj spletnega učenja tako hiter. Kdo ve, kje bomo z možnostmi čez 10 let? To pa pomeni, da se bodo najverjetneje morale prilagoditi tudi klasične univerze,“ zaključuje Randstad.