Recesija je zajela tudi Slovenijo: vsak dan smo priča novim odpuščanjem delavcev. Mnogi delodajalci se, zato da bi se izognili odpuščanju, zatekajo k alternativnim ukrepom, kot sta zniževanje plač in delovnega časa. Vse to se odraža (in se bo še bolj v prihodnje) tudi na slovenski družbi.

V zadnjih mesecih lanskega leta se je število prejemnikov denarne socialne pomoči začelo povečevati. Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je bilo teh upravičencev 40.678, kar je za slabih 7000 oziroma 20 odstotkov več kot v mesecih pred tem. Podatki o trenutnem stanju za zdaj še niso na voljo, vendar na podlagi aktualnih dogodkov lahko tudi v letu 2009 pričakujemo nadaljevanje trenda zadnjih mesecev lanskega leta.

Napovedi predvidevajo 80.000 brezposelnih ljudi do konca leta, zato lahko pričakujemo tudi povečano potrebo po socialni pomoči in večjo revščino. Na vprašanje, kakšne vrste pomoči so na voljo socialno ogroženim prebivalcem in ali so predvideni kakšni dodatni ukrepi, nam je Aleksandra Klinar Blaznik z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve odgovorila: "Za socialno ogrožene skupine prebivalstva obstaja vrsta socialnih transferjev, ki so večinoma vezani na določen cenzus (denarna socialna pomoč, državne štipendije, otroški dodatek, državna pokojnina, varstveni dodatek ...)."

Že pred uradnim nastopom gospodarske krize, torej leta 2007, je v Sloveniji po podatkih Statističnega urada RS pod pragom revščine živelo kar 11,5 odstotka ljudi. V ilustracijo naj navedem primer: štiričlanska družina z dvema odraslima in dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti v letu 2007 vsaj 1.040 evrov razpoložljivega dohodka na mesec, da je živela nad pragom revščine. Z drugimi besedami: s 1.040 evri razpoložljivega dohodka na mesec naj bi torej prej omenjena štiričlanska družina v letu 2007 imela zagotovljeno preživetje.

Glede na vse povedano, Slovenije ne čakajo prav nič rožnati časi. Kakšne posledice pa bo gospodarska kriza ter z njo povezana vse večja brezposelnost in vse nižje plače pustila na slovenski družbi? Iz preteklih izkušenj vemo, da se v času naglih družbenih sprememb, kot je to tudi gospodarska recesija, tradicionalne norme in vrednote razkrojijo, pri ljudeh pa se ustvarja negotovost. V skrajnih družbenih razmerah se tako lahko pojavita dva nasprotujoča si pojava: poveča se stopnja samomorilnosti, hkrati pa se pri ljudeh v takšnih situacijah poveča gon po preživetju, ki se izrazi z upanjem in željo po življenju (lahko tudi za vsako ceno). Na eni strani imamo torej beg, umik, iz neznosne, neželene, situacije (kot je na primer gospodarska depresija), na drugi pa boj in željo po preživetju. Oblike boja za preživetje so lahko pozitivne (na primer solidarnost) ali negativne (zakoni ne veljajo več, bistveno je preživetje, pa čeprav s pomočjo kriminalnih dejanj).

Diplomirani sociolog dela, mag. Bogdan Dobnik iz OZARA povzema: "Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da lahko neugodne gospodarske in socialne razmere, katerim smo že priča, povzročajo veliko materialno stisko in občutke brezizhodnosti, strah pred brezposelnostjo pa nas dela še dodatno negotove. Ta negotovost pa lahko vpliva na porast depresivnih in anksioznih motenj, marsikaterega pa lahko pripelje do razmišljanja o samomoru. Vsak človek namreč potrebuje občutek varnosti, ki jo dajejo ravno trdne družbene in gospodarske razmere ter razmeroma gotova prihodnost." Kljub temu, tudi v času gospodarske recesije, ni nujno vse tako črno. Dobnik je izpostavil tudi pomembnost pozitivnega učinka, ki ga gospodarska recesija lahko ima: "Značilno je namreč, da se v takšnih obdobjih bistveno poveča stopnja solidarnosti med ljudmi, v veliki meri pa se izboljšajo tudi medosebni odnosi."

Podobnega mnenja je tudi prof. dr. Gregor Tomc, ki je opozoril na dejstvo, da so posledice krize odvisne tudi od njenega trajanja. V kolikor bo kriza trajala več let, bo njen vpliv na slovensko družbo po mnenju Tomca sledeč: "Pričakujemo lahko povečano socialno anomijo najbolj prizadetih slojev ljudi. Nezaposlenosti vodi v večjo revščino in vpliva na samopodobo človeka (tudi če človek s svojim delom ni bil zadovoljen, ga nezaposlenost zelo prizadene, ker se počuti nekoristnega). Ker bodo ti ljudje težko zadovoljevali osnovne življenjske potrebe, se bodo pogosto zatekali k deviantnim načinom zadovoljevanja potreb, h kriminalu. Zelo verjetno pa se bo povečal tudi vpliv tistih političnih strank, ki so bolj populistične in nacionalistične."

Slovenska družba je torej soočena s pomembnim izzivom in težko je napovedati, kako bo gospodarska kriza vplivala nanjo. In čeprav ima država velik vpliv na razsežnost krize in njeno reševanje, lahko le upamo, da bo na osebni (in družbeni ravni) prevladala pozitivna naravnanost do življenja, ki se bo odrazila v solidarnosti in poštenih medsebojnih odnosih.

Opomba: izraz anomija izhaja iz grške besede anomos (a- = ne in nomos = zakon) in pomeni nezakonitost, brezpravje.