Pravzaprav ne. Moja družina spada v srednji sloj, ampak bilo je tako, da mi nikoli ni bilo treba varčevati. Tudi v finančnem smislu so zelo dobro skrbeli zame, mama mi je vedno dala denar, ki sem ga porabila predvsem za oblačila. Že v srednji šoli mi je bilo namreč izjemno pomembno, kako sem oblečena.

Kdaj pa si začela služiti svoj denar?

Kot že rečeno, sem od mame vedno dobila denar, pa tudi doma mi ni bilo treba nikdar delati. No, potem pa mi je mama pri 19 letih začela resno težiti, da bo to treba spremeniti in da je čas, da si začnem denar služiti sama. Ko je to res dolgo ponavljala, sem malce pregledala oglase in videla, da nek lokal v Ankaranu išče striptizete. Enostavno sem spakirala in šla. Prva plača je bila nekaj tisoč takratnih tolarjev. Tam sem delala le 14 dni, nato pa sem se odpravila v Novo Gorico in nato v Italijo. To delo je potekalo tako, da sem nekaj malega plesala, potem pa se družila s strankami. Samo druženje, nobenega seksa. Na začetku se mi je zdelo prav neverjetno, saj se mi je zdelo, da ne delam nič, denar pa pada z neba. Na dan sem zaslužila 300 evrov, delala pa sem večinoma štiri dni v tednu. Na mesec se je tako nabralo krepko čez štiri tisoč evrov, ampak to je bilo še pred krizo, ko so plesalkam za tangice dobeseno zatikali šope denarja.

Torej je kriza prizadela tudi ta posel?

Ja, ko je začel zaslužek upadati, sem se začela ozirati po novih priložnostih. V tistem času sva se s prijateljico bolj za hec odpravili na milanski sejem erotike. Nič posebnega, bila sem normalno oblečena, v majico in kavbojke, in se šla malo razgledat … Potem pa me je naslednji dan poklical producent in rekel, da misli, da bi bila primerna za snemanje filmov. Bila sem tako presenečena, da sem ga vprašala, ali je prepričan, da kliče pravo osebo, zato mi je opisl, kako sem izgledala, ko sva se spoznala.

To je bil torej začetek pornokariere …

Imela sem srečo, da sem se že na začetku znašla med priznanimi italijanskimi pornorežiserji in igralci, ne v kakšni “kletni sceni” ali kaj podobnega. Najprej sem šla pogledat eno snemanje in bila prepričana, da jaz tega ne zmorem. V prvem filmu sem se pojavila kot model in se ves čas tresla kot šiba na vodi, v drugem sem posnela lezbični prizor, potem pa naprej … Imela sem srečo, da sem se na posel privajala počasi. Spoprijateljila sem se s priljubljenim Leonardom Conttijem, s katerim sva potem posnela več filmov. Ko sem prvi film videla na neki bencinski črpalki v Sloveniji, sem se počutila grozno, ker sploh nisem vedela, da ga bodo uporabili. Režiser naj bi ga samo ocenil, ali sem primerna. Tam sem videti zaspano, ne preveč dobro …

Kaj pa plačilo?

Hmmm … Na začetku, ko še nimaš 'imena', ne moreš zahtevati preveč. Začetnice dobijo na snemanje okoli 600 evrov. Moja minimalna cena se začne pri 2000 evrih na dan.

V Italiji je plača najbrž boljša …

Ne, imam srečo, da lahko enako vsoto zahtevam tako v Italiji kot v Sloveniji.

Ja, še posebej po Kmetiji je noro veliko nastopov. Včasih je tako, da za kakšnega tudi rečem ne, ker potrebujem čas zase. Ti nastopi so namreč precej naporni, zahtevajo koncentracijo … Pa tudi precej se razlikujejo od nastopov v diskotekah, ki sem jih delala včasih. Tam je bilo veliko ljudi, tu pa pridejo vsi gledat samo mene, zato si ne morem privoščiti, da bi delala napake, bila utrujena, naveličana …

Koliko denarja zahtevaš za svoj nastop?
900 evrov. Od tega potem plačam še bencin, odstotke menedžerju in varnostnika.

Si imela kdaj težave s pogoltnimi menedžerji, ki so hoteli preveč?
Ja, se je že zgodilo, da je kdo organizatorjem poskušal bolj zasoliti ceno. Ampak ker takšne stvari izvem na Facebooku ali drugje na internetu, hitro rešim zaplet.

Imaš tudi spletno stran s plačljivim delom. Kolikšen del zaslužka prinese splet?
Po pravici povedano, ne vem, kdo pobere ta denar. Obstajajo tudi majice, ampak ne vem, kdo se s tem ukvarja. Na spletu je ogromno izdelkov in podobnega, ki naj bi bili povezani z mano, ampak je veliko prevarantov, ki služijo z mojo podobo in imenom brez moje vednosti, jaz pa nimam časa, da bi jih preganjala.

Kam investiraš denar, nameravaš kupiti stanovanje, hraniš za obdobje po 'upokojitvi'?
Stanovanja ne kupujem, tudi zato, ker bi se slabo počutila z goro kredita. Poleg tega imam streho nad glavo v hiši, ki bo nekoč moja. Pokojninskega zavarovanja pa žal nimam. Nimam stalne zaposlitve. Ker toliko delam po različnih lokalih, me tudi nihče noče zaposliti. Razmišljala sem, da bi šla na svoje in odprla s. p., ampak je težava, ker to prinese ogromno stroškov. Potem bi morala redno delati, ne bi mogla imeti daljših prostih obdobij. Kar se upokojitve tiče, pa mislim, da mi dela ne bo zmanjkalo. Sem človek, ki nekako že najde zaposlitev. Ne vem, kako, ampak doslej je bilo ponudb vedno dovolj. Če ne drugega, si lahko nadjem dovolj premožnega moškega, ki bo poskrbel za finance. Kandidati vsekakor so bili in so.

Artur? Napoveduje se slavna in draga poroka!
Ja, res se bova poročila, čeprav sva se že tolikokrat skregala, da tega najbrž nihče več ne verjame. Sem mu pač postavila ultimat, da mora nehati z neokusnimi izjavami v javnosti. Navsezadnje sva ljubimca in deliva neko intimnost, ki bi morala biti samo za naju … No, sva se potem pobotala.

Za poroko prodajata vstopnice, pride lahko kdor koli.
To je Arturjeva ideja. Drugače bo pa poroka zelo draga zaradi izbora hrane, žive glasbe, trebušnih plesalk, striptizet, skratka cel spektakel bo. Ampak midva sva organizacijo prepustila restavraciji.

Pa najpomembnejše – obleka?
Izposodila si jo bom, za en dan nima smisla kupovati, še posebej, ker se s tem ukvarja moja prijateljica. Mi jo je že pokazala, ampak takrat sem bila tako jezna na Arturja, da je še poskusiti nisem hotela!

Pa poročno potovanje?
Tudi to ureja Artur. Mogoče nama bo kdo kaj ponudil, od Kmetije naprej klicev raznih sponzorjev namreč ne manjka.

In kako priti na La Toyino in Arturjevo poroko?
Poklicali smo v restavracijo Ondina, kjer pripravljajo slavnostni dogodek. Na voljo je 150 vstopnic po ceni, ki si jo je zamislil ženin Artur Štern – 222 evrov. “Stroški poroke bodo pokriti, če jih prodamo 100,” nam je povedal Andrej Fric. Zanimanje za karte menda je, se pa poznavalci razmer veselo hahljajo ob Arturjevih napovedih, da se bodo vstopnice na črnem trgu preprodajale tudi za 3000 evrov.

A če prodaja kart ne bo dovolj dobra, da bi pokrila stroške poroke, te menda ne bo! “Žur je lahko vseeno, poroka pa tudi. Vedno sta dobrodošla. Bomo pač spekli čevapčiče in prinesli tortico,” pravi Fric.