Kot je na današnjem posvetu na temo možnosti delodajalcev v času gospodarske krize, ki ga je v Ljubljani pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), povedal Jure Snoj iz republiškega urada za zaposlovanje, se bo po pričakovanjih zavoda prihodnje leto prijavilo 75.670 brezposelnih oseb, kar v primerjavi z letos pomeni 16,2-odstotni prirast priliva v brezposelnost. Skupno število registriranih brezposelnih pa naj bi se povečalo s 63.400, kolikor naj bi jih bilo po ocenah ob koncu letošnjega leta, na 71.886 ob koncu leta 2009.

Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Bogomir Kovač je ocenil, da gre pri zdajšnji finančno-gospodarski krizi za t. i. stoletno krizo, ki se pojavlja na vsakih 50 oziroma 60 let. Globina krize je po njegovem izjemna, v krizi pa je zaradi povezanosti gospodarstev celotno svetovno gospodarstvo. Po njegovih ocenah naj bi kriza trajala najmanj 30 mesecev oziroma če se bodo vsi ukrepi prijeli do sredine leta 2011.

Za Slovenijo, ki ima izrazito izvozno gospodarstvo, ta kriza ni dobra, še posebej, če bo imela EU zaradi nje negativno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Slovensko gospodarstvo pa tokrat, v nasprotju z obdobjem ob razpadu nekdanje Jugoslavije, nima toliko manevrskega prostora.

V kratkem oziroma srednjem obdobju namreč ne more z drugim trgi nadomestiti 70 oziroma 80 odstotkov izvoza, kolikor ga gre na zahodne trge. Poleg tega je bila v 90. letih minulega stoletja, ko so se slovenska podjetja preusmerila s trgov nekdanje Jugoslavije, na Zahodu konjunktura, ki pa na vzhodnih trgih trenutno ni dovolj močna, je dejal Kovač.

Slovenska podjetja bodo zato morala veliko bolj globalno nastopati in iskati tržne niše. To bi morala biti strateška usmeritev slovenskega gospodarstva, ki je zaradi svoje strukture lahko veliko bolj prilagodljivo od nekaterih drugih.

Poleg tega tudi v Sloveniji, podobno kot v tujini, ni dovolj zaupanja med finančnimi inštitucijami in gospodarstvom, kar predstavlja dodatno oviro pri premagovanju sedanje krize.

Kot pravilno je Kovač ocenil usmeritev k nadaljnji razbremenitvi gospodarstva. Vlada bo morala ob odpuščanju delavcev močneje ukrepati na trgu dela, in sicer na način, da se bo stroške reševanja trga dela prevesilo s podjetij na državo.

Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je ocenil, da je trenutna finančno-gospodarska kriza resna, poleg tega pa naj bi se v prihodnjih tednih še zaostrila, vendar je tudi priložnost. Čez krizo se bo gospodarstvo lahko znebilo nekaterih slabih stvari, ki so se nabrale v letih "debelih krav", in iz krize izšlo močnejše.