Napovedi v gospodarstvu so črnoglede, ob pričakovanem manjšem obsegu dela pa so prvi na udaru zaposleni za določen čas in tujci. Predlagano je znižanje kvote delovnih dovoljenj za tujce za četrtino, na 24.000.
Na zavodu za zaposlovanje največji pritisk pričakujejo v prvih mesecih leta. Sredi decembra lani je bilo na zavodu prijavljenih okoli 65.000 brezposelnih. Stopnja brezposelnosti za leto 2008 naj bi bila tako 6,8 ali 6,9 odstotka, medtem ko naj bi bila v letu 2009 ta stopnja pod 10 odstotki (78.000 brezposelnih bi pomenilo okoli osemodstotno stopnjo brezposelnosti).

Da je ta napoved optimistična, je na novinarski konferenci sredi decembra nakazala tudi direktorica Zavoda za zaposlovanje RS Marija Poglajen. Podobno je v intervjuju za Dnevnik 27. decembra ocenil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Kot je dejal, so vladni ukrepi za blažitev posledic recesije lahko le prehodne narave in se pozneje marsikje odpuščanju verjetno ne bodo mogli izogniti.

Vlada je pred božičem sprejela predlog zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, s katerim želi zmanjšati odpuščanja. Za subvencije za delno sofinanciranje plač bodo lahko zaprosile gospodarske družbe in fizične osebe, prejele jih bodo lahko za največ šest mesecev, v tem času pa ne bodo smele odpuščati delavcev. Poleg tega za poslovno leto, v katerem bodo prejemale subvencije, ne bodo smele izplačevati nagrad članom vodstva in nadzornega sveta.

Podjetje, ki bo delovni čas skrajšalo z veljavnih 40 na 36 ur tedensko, bo upravičeno do subvencije v višini 60 evrov na delavca mesečno, še dodatnih 60 evrov na delavca mesečno pa bo prejelo v primeru, da bo z reprezentativnimi sindikati sklenilo dogovor o zagotavljanju dela 32 ur na teden. Za izvajanje zakona bo vlada potrebovala 230 milijonov evrov, kar zadošča za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa za 250.000 delavcev. Vloge za subvencije bo mogoče vložiti do konca septembra letos.

Poglajnova je pri reševanju problema največ stavila na ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Svetlik pravi, da bodo pri rebalansu proračuna za leto 2009 skušali doseči povečanje temu namenjenih sredstev. Usmerili naj bi se v individualno svetovanje posameznikom, izobraževanje in usposabljanje, spodbujanje podjetništva in samozaposlovanja ter socialno vključevanje, programom pa naj bi bilo letos namenjenih 90 milijonov evrov.

Ekonomsko-socialni svet (ESS) je sicer 19. decembra potrdil predlog uredbe o določitvi kvote delovnih dovoljenj za leto 2009, s katero se omejuje število tujcev na trgu dela. Po podatkih zavoda za zaposlovanje so lani izdali 78.700 delovnih dovoljenj, letos pa naj bi jih vsaj polovico manj. "Da se ne bo izdalo toliko delovnih dovoljenj tujcem, je tudi nekakšen vzvod, da se brezposelnost naših ljudi ne bi smela povečati na nesprejemljivo višino," je dejala Poglajnova.

Predlog uredbe, ki ga mora potrditi še vlada, določa skupno kvoto 24.000 novih dovoljenj, medtem ko jih je bilo za lani na voljo 32.000. Predlog spreminja tudi razmerja posameznih dovoljenj znotraj kvote. Tako zmanjšuje število dovoljenj za zaposlovanje tujcev na 11.000 (lani 20.900), število dovoljenj za sezonsko delo tujcev povečuje na 10.300 (lani 8000), število dovoljenj za delo napotenim tujcem pa zmanjšuje na 1500 (lani 2000).

Predlog je na ESS tokrat gladko dobil podporo, saj so se delodajalci in sindikati o kvotah dogovorili pred sejo. Igor Antauer iz Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije pravi, da se jim trenutno zdi to realna vsota potrebnih dovoljenj za leto 2009. "Tujci so bili pomemben korektiv na trgu dela, tudi pri odpuščanju. Delodajalci so najprej odpustili tujce in tiste za določen čas," je dejal. "Žal je tako. Želim si, da bi sredi leta morali povišati kvote."

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič meni, da bi bilo v času krize in zniževanja gospodarske aktivnosti nerazumljivo, da bi se kvote povečevale. "Ena plat zgodbe je, da so tujci zapolnjevali delovna mesta, kjer ni bilo na voljo domačih delavcev, druga pa, da se te kvote pogosto zlorabljajo. Pogosto so potuha za to, da se na trgu dela nič ne naredi, da bi z višjimi plačami spodbujali domače delavce k opravljanju teh del. Za delodajalce je to zelo poceni," je dejal.

Po Semoličevem mnenju so kvote sicer potrebne, saj je nekatera dela treba opraviti. "Ukinitev kvot bi pomenil socialni dumping. Delodajalci bi morali poskrbeti za primerne delovne in bivanjske pogoje za te delavce in da bi bili plačani v skladu s kolektivnimi pogodbami," je dejal.

Po podatkih ministrstva za delo je bilo predlani izkoriščenih 99 odstotkov od 29.500 delovnih dovoljenj, do oktobra lani pa 83,9 odstotka od 32.000. Leta 2007 je imelo v Sloveniji veljavno delovno dovoljenje 69.526 tujcev, oktobra lani pa 91.223, od tega jih je bilo 86.198 iz držav nekdanje Jugoslavije. Vseh delovno aktivnih v Sloveniji je bilo oktobra lani 879.820.