Kariera

Malega dela ne bo … Pa saj tudi velikega ni!

Natalija Švab

11. 04. 2011 07.21

Če zaokrožimo včerajšnji volilni rezultat, je bil ta 80:20. 80% volivcev proti zakonu o malem delu, torej. Odločen ne ljudstva vladi, da si predlaganih sprememb na trgu dela ne želi.

Zaenkrat se torej ni zgodilo nič novega, razen tega, da je država za referendum zapravila približno 4,3 milijone evrov, potem ko nas je že zadnji referendum o RTV stal 3,9 milijonov evrov. Pa še ni konec. Prihaja še namreč zakon o pokojninski reformi, danes pa se bo pristojni odbor državnega zbora odločal tudi o tem, ali ne bi morda volivci na referendumu odločali še o zakonu, ki bi naj preprečeval delo na črno, ki ga predlagajo poslanci SDS in SNS. Da bo kateri od obeh referendumov, če bodo slednjega podprli in če ne bosta na isti dan, cenejši od štirih milijonov evrov pa najbrž ni pričakovati. Kar nekaj davkoplačevalskih milijonov torej, ki bi jih zagotovo lahko porabili bolje. 30.000 evrov stane po nekaterih izračunih ustvarjanje novega delovnega mesta v manj razviti regiji, na primer v Prekmurju. In kot je zapisal nek spletni komentator – če bi referendumske milijone porabili za to, bi imelo kar nekaj ljudi delo.

Zavrnitev zakona o malem delu pa načeloma pomeni, da vse ostaja po starem. Najbolj zadovoljni so najbrž študentski servisi, ki ne bodo postali neprofitne organizacije, študenti pa bodo lahko še naprej delali neomejeno število ur. Prav tako pa njihovo delo še naprej ne bo štelo za pokojninsko dobo. Zakon o malem delu je namreč predvideval, da bi plačevali pokojninske prispevke, zaradi česar bi za eno uro študentskega dela dobili 40 minut pokojninske dobe. Zaenkrat se stroški študentskega dela ne bodo podražili niti za delodajalce.

Brezposelni, teh je trenutno nekaj manj kot 14.000, bodo lahko še naprej opravljali občasna dela, katerih dohodek (uradno) ne sme preseči 200 evrov, ker bi to vplivalo na njihovo nadomestilo za brezposelnost. Upokojenci pa bodo večinoma še naprej delali po avtorskih pogodbah. Podobno kot približno 16.000 drugih Slovencev, ki jih delodajalci pač ne zaposlijo, ampak jim v nedogled ponujajo takšne in drugačne pogodbe. Oblike dela, ki niso redne zaposlitve, čeprav imajo elemente delovnega razmerja, pač obstajajo že zdaj! Delodajalce lahko medtem skrbi le, da se bo vlada zdaj lotila popravljanja zakona o študentskem delu, mu dodala socialne prispevke in zvišala stroške.

Za delo na črno?

Pa smo pri novem referendumu. Predlagatelji zakonu o delu na črno, ki razburja, ker kot delo na črno opredeljuje tudi nekatere oblike sosedske pomoči, očitajo večinoma naslednje pomanjkljivosti: nedopustno omejevanje sosedske pomoči, neustrezno ureditev kratkotrajnega dela za osebe, ki opravljajo samostojno ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, nesorazmerne sankcije za fizične osebe in nedorečene posledice pri odkritju dela na črno, neustrezno opredelitev pojma "brezplačno delo", ki vnaša nejasnosti v definicije izjem od dela na črno, določenih v 11. členu sprejetega zakona ter napačen cilj zakona. Ta je po njihovem zgrešen, ker delo na črno sankcionira, preden imajo ljudje ob trenutni suši delovnih mest, nizkih plačah in podobnem, sploh možnost delati samo legalno in od tega tudi živeti. Kakšen bo rezultat referenduma, če do njega pride, najbrž ni težko uganiti, saj tudi analitiki napovedujejo, da bo izpeljava reform za vlado po padcu malega dela težka, ker bodo na referendumih najbrž pristali in obstali vsi reformni zakoni. Vlada pa napoveduje, da s poskusi reform ne bo nehala in s prstom kaže na države, ki so se podobnih posegov otepale do zadnjega, pa so zdaj v hudih težavah. Kdo ima torej prav?

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

malo delo referendum delo na črno