Tako v Sloveniji kot po svetu smo vsak dan priča odpuščanju delavcev. Veliko je tudi takih, ki za svoje delo niso plačani, so (v imenu krize) plačani manj in so lahko "samo srečni, da službo sploh imajo“. Vprašanje je sicer, koliko časa še, pa vendar.
Strokovnjaki trdijo, da se bodo Združene države Amerike hitreje izkopale iz finančne krize, saj je tam zaposlovanje veliko bolj fleksibilno. Ker imajo delodajalci manjše zakonske omejitve, lahko delavce hitreje odpustijo, vendar pa jih zato tudi hitreje na novo zaposlijo. Odpade namreč strah, da bodo primorani vztrajati z delavcem, s čigar delom niso zadovoljni.
Večkrat smo že slišali očitke s strani delodajalcev, da je v Sloveniji delavec preveč zaščiten. Še več, ko naj bi bil zaposlen za nedoločen čas, se ga je praktično nemogoče "znebiti“. Zatorej so tudi v Sloveniji vse bolj glasni pozivi k večji fleksibilnosti zaposlovanja: vse preveč ljudi naj bi iskalo samozaposlitev, ne pa tudi dela.

Takšno stališče zagovarjajo tudi pri Gospodarski zbornici Slovenije. Generalni direktor GZS, mag. Samo Hribar Milič, nam je pojasnil: "Že dolgo opozarjamo, da je slovenski trg delovne sile preveč rigiden, kar predstavlja jasno oviro tudi za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Uvedba fleksibilnejših oblik zaposlovanja je namreč pogoj za prestrukturiranje gospodarstva, ki ohranja jedra zaposlenih v podjetjih, preostalim pa omogoča lažji dostop do novih delovnih mest. S tem varna prožnost omogoča tudi dolgotrajno socialno varnost zaposlenih.“

Socialna varnost zaposlenih je ravno glavna skrb Zveze socialnih sindikatov Slovenije. Dušan Semolič, predsednik ZSSS, nam je povedal: "V Evropi prevladuje spoznanje, da so delo za določen čas in druge oblike negotovega dela pot, ki pelje v revščino.“ Poleg tega je izpostavil dejstvo, da so fleksibilnejše oblike zaposlitev v Sloveniji že prisotne. "Delodajalci zlasti pri mladih iskalcih zaposlitve zlorabljajo njihovo stisko in jih v večini zaposlujejo za določen čas ali preko avtorskih pogodb ali pa jih silijo v status samozaposlenih. V ozadju teh oblik zaposlovanja je interes delodajalcev po vse nižjih stroških dela na račun vse večjih dobičkov.“

Še toliko bolj je presenetljivo dejstvo, da s strani države ni večje podpore tistih, ki so dejansko pripravljeni na fleksibilnejše oblike zaposlitve. Nepojmljivo je, da pri Zavodu za zaposlovanje RS v letošnjem načrtu ukrepov aktivne politike zaposlovanja ni predvideno povračilo plačila samoprispevkov za registrirane brezposelne osebe, ki se samozaposlijo.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je podala tudi ukrepe, ki bi sicer delavske pravice v določenem obsegu zmanjšale, hkrati pa bi omogočale večjo prilagodljivost delodajalcev, tako pri zaposlovanju kot tudi pri odpuščanju. Med drugim predlagajo:
– krajše odpovedne roke in manjše odpravnine,
– nižja nadomestila za čakanje na delo,
– omogočiti delo po pogodbi v manjšem obsegu,
– izenačitev nekaterih pravic podjetnikov s pravicami redno zaposlenih.

Pri Obrtno-podjetniški zbornici pa si želijo tudi finančne pomoči države za nove zaposlitve, samozaposlitve in podjetnike začetnike. "Odpuščanje v večjih podjetjih lahko prinese veliko novih podjetnikov različnih strok, vendar ni zagotovila, da bodo obstajali daljše obdobje. Brezposelnost in potreba po preživetju bosta marsikoga prisilila v delo na črno, ki za človeka lahko pomeni izgubo vseh pravic in celo hojo po robu zakonitega. Treba se je zavedati, da so časi tranzicije, ko je država z ohlapno zakonodajo zaradi socialnega miru celo dopuščala delo na črno, minili. V naslednjih letih lahko tako brez ustreznih državnih ukrepov, ki bodo zagotavljali bolj prilagodljiv trg dela in učinkovito socialno pomoč, pričakujemo močan porast dela v ustanovah, kot sta inšpektorat za delo in davčna uprava.