27-letna Štajerka Martina Žibrat bi za las skoraj res postala šefica svoje gostilne. Ni ji sicer uspelo, da bi zmagala v resničnostnem šovu, vendar to njenih sanj ni uničilo, temveč samo okrepilo. Toda lastnik gostilne, ki jo je že skorajda najela, jo je želel pretentati.

"Res sem želela prevzeti eno gostilno," nam je razložila, ko smo jo poklicali in ujeli ravno sredi dela v kuhinji. "Ampak potem sem prek prijateljev pa tudi bivšega fanta, ki je zanj delal, izvedela, da ima gostilna hipoteko. Moj bivši fant mi je povedal, kakšno je stanje in ker imam tudi svoja dva mentorja, sta mi tudi onadva rekla: Martina, ne delaj tega, saj si že imela slabe izkušnje ... Potem pa mi je tudi on (lastnik op. a.) priznal, kaj je res." Čeprav se je že videla, kako sprejema goste v svoji restavraciji, ki bi bila del cvetočega kmečkega turizma, je to idejo hitro zatrla, ko je spoznala, da ji najemodajalec očitno marsikaj prikriva.

"Dogovorili smo se, da bi bila najemnina pet procentov prometa, ampak (v tem primeru op. a.) bi lahko jaz v gostilno vložila svoj denar, nato pa bi mi jo banka vzela ali kaj podobnega, ne glede na to, da bi bila samo podnajemnica," razlaga Ljutomerčanka, ki se je odločila, da bo raje igrala na bolj zanesljive karte in se pri nekom zaposlila. "Ni bilo nekega razočaranja," zatrdi. "Ker sem si rekla, da grem raje naprej lepo počasi. Prvo bom vedno pametno premislila," je njen novi moto. Na vrat na nos se ne bo več lotevala ničesar. Trenutno ima tako na mizi štiri ponudbe za delo v kuhinji, ena pa ji je še posebej pri srcu.

"Imam eno veliko ponudbo in mislim, da jo bom sprejela," nam je zaupala. "Gre pa res za restavracijo, kjer je vse a la carte in lahko rečem, da je isto kot pri Binetu (Volčiču op. a.)." Sedaj tako ne sanja več o svoji gostilni, temveč pridno izpopolnjuje kuharske veščine. Tudi tako, da je odprla popoldanski s. p. ter kuha še v prostem času. Njene dobrote je bilo tako mogoče poskusiti na bogračijadi. "Vsak dan preizkušam nove recepte, ustvarjam ..." je bilo v njenem glasu mogoče začutiti veliko žara. "Učim se na terenu." Pri bolj organizacijskem delu posla pa ji pomagata še dva mentorja. "Moj zobar, Jure iz Brežic," pove, "in njegov prijatelj David, ki je veterinar. Smo postali tudi prijatelji, poleg tega pa mi svetujeta, ker sta bolj v tem poslu in se tudi znata vse zmeniti. Sem rekla, da je to bolj moška zadeva, zato sem jo prepustila moškim," se nasmehne.

To, da je imela možnost postati del resničnostnega šova, ji je vsekakor odprlo veliko novih poti, ki so se prej zdele nedosegljive. Je pa res, da jo je nemalo ljudi želelo zaposliti tudi samo zato, da bi si naredili reklamo. "Ampak jaz se ne pustim," je odločna Martina. V življenju je preskočila že mnoge ovire in tudi tokrat upa na najboljše.