V Evropski uniji je še vedno veliko brezposelnih mladih, kažejo podatki Eurostata, ki temeljijo na marčevskih podatkih. V vseh 28 državah članicah neuspešno išče delo 4,8 milijona mladih, kar je 20,9 odstotka vseh. Najbolje gre mladim v Nemčiji, kjer je nezaposlenih samo 7,2 odstotka, Slovenija je na 11. mestu s 17 odstotki.

You will find more statistics at Statista

V mladinskem svetu Slovenije so opozorili, da so številke preveč optimistične. Namreč, za delovno aktivne v zgornji raziskavi so všteti vsi, ki so v določenem tednu opravili kakršno koli delo za plačilo - denarno ali nedenarno -, dobiček ali družinsko blaginjo, so pojasnili. Torej je vštet tudi nekdo, ki je opravil na primer dve uri študentskega dela, in po zadnji anketi o delovni sili pri njih je bila dobra tretjina delovno aktivnih v starosti do 24 let aktivnih prav v obliki občasnih in začasnih del preko študentskih servisov.

Po njihovem mnenju so referenčni podatki o registrirani brezposelnosti in zadnje imajo za konec lanskega leta, ko je stopnja registrirane brezposelnosti med mladimi pod 25 let znašala 30,5 odstotka. Številka je dvakrat večja kot pred šestimi leti in po njihovih podatkih je od leta 2009 čedalje več mladih brez služb. Obenem so opozorili, da je opredelitev mladih kot posameznikov v starosti do 24 let nekoliko neustrezna za razmere v Sloveniji, ker jih veliko išče službo po končanem študiju. Zato pri njih kot mlade jemljejo stare od 15 do 29 let. "Registrirano brezposelnih mladih je bilo konec junija 25.433, dosedanje letošnje povprečje pa znaša 28.262." Po njihovih podatkih je bila stopnja brezposelnosti konec lanskega leta 22,2 odstotka, ko je bilo 30.151 brezposelnih. "Za primerjavo: konec leta 2008 je bila stopnja brezposelnosti mladih 10,1 odstotka."

Mladinski svet Slovenije z ministrstvom za delo in ostalimi institucijami sodeluje v okviru delovne skupine, namenjene spremljanju izvajanja Jamstva za mlade. Opozarjajo na potrebo po pripravi dolgoročne strategije zaposlovanja mladih, zavzemajo se za priznanje neformalnih znanj. Želijo si čim več zaposlenih in zahtevajo plačana pripravništva. "Mladi, ki se morajo sami preživljati, si prostovoljnega pripravništva niti privoščiti ne morejo. S prostovoljnimi pripravništvi tako dajemo neupravičeno prednost mladim z materialnim zaledjem. Da seveda ne govorimo, da gre večinoma za konkretno strokovno delo in da se mladim krši pravica do plačila za delo."

'Bodite aktivni'

Mladim svetujejo spremljanje informacij na spletu, naj se pozanimajo o ukrepih za mlade in jih predstavijo delodajalcem, naj beležijo izkušnje in izobraževanja, naj bodo aktivni, na primer prostovoljci v mladinskih ali nevladnih organizacijah, naj čim več ljudem povedo, da iščejo službo. "Upoštevanje nasvetov sicer poviša konkurenčnost posameznika, ne bo pa povišalo števila delovnih mest v državi." Zato svetujejo tudi, naj postanejo podjetniki oziroma najdejo tržno nišo ali se zaposlijo v tujini, kar je seveda težje. "Slovenija je tudi sicer tako majhen trg, da se vsi poklicni profili niti ne morejo ustrezno razviti pri nas; nekaj izjemno dobrega lahko naredijo mladi, ki se z znanji in izkušnjami iz tujine vrnejo k nam, če imajo ustrezne možnosti, seveda."

Na koncu so poudarili, da se je treba zavedati, da tudi vsaka zaposlitev ni dobra. "In tudi če jo mladi imajo, lahko še vedno sodijo med najbolj ranljive in živijo pod pragom revščine. Mladi so namreč pogosto zelo slabo plačani, v glavnem zaposleni za določen čas ali v drugih negotovih oblikah, tveganje za izgubo službe je visoko. Če se odpušča, so prvi odpuščeni, mnogi so prisiljeni v tako imenovano s.p.-izacijo."