Poleg tega so morali mnogi delavci za to, da bi se izognili odpuščanju, pristati na delitev delovnega mesta s sodelavci.

Svetovna finančna in gospodarska kriza je mnoga podjetja v boju za obstanek na trgu prisilila, da so sprejela nove delovne prakse, je razvidno iz ta teden objavljenega poročila Mednarodne organizacije za delo (ILO).

Mnogi zaposleni so glede na poročilo doživeli znižanje urnih postavk, skrčilo pa se je tudi njihovo število delovnih ur.

"V mnogih državah je svetovna gospodarska kriza pripeljala do krajšega delovnika; do krčenja obsega nadur ali razširitve neprostovoljnega krajšega delovnega časa. Prišlo je tudi do povečanja deleža krajšega delovnega časa glede na delež zaposlenih za poln delovni čas. To je negativno vplivalo na plače," je poročilo pospremil njegov soavtor Patrick Belser.

Mnoga podjetja so sicer delovni čas zaposlenih skrajšala v okviru progama delitve delovnega mesta. Namesto tradicionalnega petdnevnega delovnega tedna so uvedla tri- ali štiridnevni delovni teden, znižala število dnevnih delovnih ur ali za nekaj tednov zapirala tovarne.

Glavni raziskovalec v ILO Jon Messenger zniževanje števila delovnih ur v okviru progama delitve delovnega mesta vidi kot pozitivno. "Delitev delovnega mesta pomeni skrajšanje delovnega časa v izogib odpuščanju. Podjetje začasno zniža plače, zaposleni pa ne izgubijo služb. Gre za ukrep, ki pomaga stabilizirati gospodarstvo," je povedal.

Ta program sicer pogosto spremlja tudi financiranje delne brezposelnosti s strani držav. Poleg tega je delavcem v teh programih pogosto na voljo izobraževanje, ki jim prinese dolgoročne koristi.