Kot fiktivna grofica iz zveneče plemiške družine Orleanskih se je preselila v Pariz, glavno plačilno sredstvo po butikih, hotelih in prestižnih restavracijah pa so bile obljube, visoko ime in ne nazadnje tudi pojavljanje na družabnih dogodkih, kjer se je čedalje pogosteje pojavljala.
Zanimivo je, da so njene stroške v veliko primerih pripisali na račune "pravih" uglednežev, za katere je trdila, da jih pozna, da so njeni prijatelji, celo sponzorji, v poplavi podobnih postavk pa so bili njeni stroški v večini takih primerov tudi poplačani, tu in tam pa so kak neplačan račun ali obveznost tudi stornirali.
Zalomilo se je, ko so jo ustavili prometni policisti pri divji vožnji s seveda izposojenim avtomobilom prestižnega razreda, a jim ni mogla dokazati svoje identitete oziroma se je zapletala v takšna protislovja, da so možje postave kmalu posumili, da je nekaj hudo narobe.
Resnica je prišla na dan, a je za rešetke ni spravil nihče od njenih "žrtev", ki so največkrat nevede skrbele za njeno prestižno življenje. Tja jo je poslala kar francoska država, saj se je izdajala za nekoga drugega in prevzela identiteto že pokojne osebe, kar je po francoski zakonodaji kaznivo dejanje.
A Renaldine ni treba kaj dosti skrbeti za svojo prihodnost, saj so jo že naslednji dan izpustili na prostost, neki za zdaj še neimenovan plemenitež je plačal kar visoko varščino, njegov odvetnik pa je Renaldine dostavil tudi ogromen šopek, sestavljen iz sto svežih vrtnic, v priloženi kuverti pa sta bila zlat prstan in obljuba, da se ji bo kmalu oglasil, podpisan pa naj bi bil le kot B.
Srečen konec ali le dokaz, da lahko denar kupi vse in vsakogar, le solidno dovolj ga je treba imeti? A nekaj drži – treba se je znajti in prav vsak je lahko milijonar, če zna stvari obrniti v svojo smer.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV