Na javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije pravijo, da je za to kriv nekoliko spremenjen vrstni red odločanja o vlogah za Zoisovo štipendijo, zato nekateri dobivajo odločbe nekoliko kasneje kot lani. Druga težava pa je, da je teh vlog vsako leto več.

'Za primerjavo, letos je sklad prejel približno 16.500 vlog, lani približno 15.800 vlog, leta 2009 pa nekaj čez 13.000 vlog,' pojasnjuje tiskovni predstavnik Sklada Janez Cigler Kralj.

Kot še pravijo na skladu, je bilo o vlogah štipendistov, ki so uveljavljali nadaljevanje prejemanja štipendije v naslednjem šolskem ali študijskem letu in so oddali popolne in ustrezne vloge že tekom poletja, odločeno sprotno. Tako je večji del štipendistov štipendijo za razliko od lanskega leta prejemal brez prekinitve. Ostalim, ki so oddali nepopolne vloge, pa je sklad sproti izdajal zahteve za dopolnitev.

'Za nove vlagatelje, kjer je potrebno še razvrščanje kandidatov, pa se najprej izvede postopek za vloge tistih osnovnošolcev, ki so se v letu 2011/2012 vpisali v 1. letnik srednješolskega izobraževanja. Naslednja skupina so tisti, ki se odločajo po tako imenovanih srednješolskih merilih – torej na podlagi ocen srednje šole, mature ali dosežkov v srednji šoli. Ker ta skupina vključuje tudi študente, ki so v 2011/2012 prvič vpisani na študij, teh vlog ni možno odločiti pred rokom oddaje vlog za študente, ki je 7. 10. 2011, vključno s potrebnim časom za dopolnitev vlog,' še pojasnjuje Cigler Kralj. 'Trenutno se tako sprotno odloča o nadaljevanju štipendiranja za tiste, ki so že upravičeni do Zoisove štipendije, ostaja pa še skupina tistih, ki prvič uveljavljajo Zoisovo štipendijo za študij v višjem letniku dodiplomskega študija oz. za podiplomski študij.''

Dodaja pa, da čas odločanja trenutno še ni presegel zakonsko določenega roka. Na Skladu tudi zavračajo pomisleke nekaterih študentov, da s pošiljanjem odločb odlašajo, da bodo lahko izplačali manj denarja. 'Ne glede na datum odločitve Zoisov štipendist ob prvem nakazilu prejme tudi vse zapadle štipendije od začetka upravičenosti, nato pa se mesečna štipendija izplačuje redno do 15. v mesecu za pretekli mesec. Izjema so tisti, ki so upravičeni do enkratnega izplačila, ki v tem primeru tako ob prvem izplačilu prejmejo celotni letni znesek štipendije.'

Nekaj nezadovoljstva je sicer tudi med tistimi, ki so odločbe že prejeli, denarja pa še ni. Na Skladu pojasnjujejo, da se izplačila Zoisovih štipendij izvajajo neposredno iz proračuna. Po odločitvi se izplačilo štipendije vključi v prvi naslednji obračun po odločitvi, izplačilo pa sledi v približno 2 tednih po obračunu (običajno med 8. in 10. dnem v mesecu, odvisno od morebitnih prostih dni). 'Razen seveda, če npr. stranka ni sporočila pravilnega računa oz. ga sploh ni sporočila, kar lahko zamakne izplačilo do takrat, ko stranka sporoči ustrezen transakcijski račun.'

Zoisove štipendije – neusahljiv vir zdrah

Država bo med Zoisove štipendiste sicer letos razdelila 3.500.000 evrov. Med pogoji za pridobitev te štipendije pa načeloma velja, da mora kandidat dokazati svojo nadarjenost, velja pa tudi, da mora imeti dijak povprečno oceno vsaj 4,1 študent pa 8,5. In prav slednja številka je še vedno vir negodovanja.

V starem sistemu, ki je veljal do vključno leta 2007, je namreč moral Zoisov štipendist biti nadarjen in redno študirati s povprečno oceno 7. Ta zahtevana povprečna ocena je omogočala, da so bili nadarjeni enakomerno razporejeni po skoraj vseh smereh študija, saj je bilo povprečno oceno 7 mogoče doseči na vseh fakultetah, tudi najtežjih.

Povprečna ocena 8,5 pa za študente na najtežjih študijih kot so medicina in farmacija, pomeni trd boj z učno snovjo in jim po lastnih besedah jemlje možnost obštudijskih dejavnosti. Za uveljavitev štipendije je sicer mogoče uveljavljati tudi uvrstitev v  top5% študentov fakultete, uvrstitev tja prinesejo poleg ocen še izjemni dosežki. Kot je pred časom poročalo Delo, se je merilo top 5 %, vmes izrodilo v dejstvo, da so lahko na novo pridobili štipendijo le tisti, ki so imeli povprečno študijsko oceno 9,43 ali le 1,1 odstotka najuspešnejših.

Najbrž ni potrebno pretirano poznavanje študijskih programov, da lahko zaključimo, da je takšne pogoje na nekaterih fakultetah precej lažje izpolniti kot na drugih. Za primer – med študenti družboslovja jih je štipendijo iz prvega v drugi letnik izgubila približno desetina. V zdravstvu (medicina, farmacija) pa je lani na prehodu iz prvega v drugi letnik štipendijo izgubila skoraj polovica študentov.

Ker štipendija študentov seveda pomaga financirati študij, je torej precej verjetno, da se bodo najbolj nadarjeni mladi vse bolj odločali za lažje študije, kjer bodo štipendijo ohranili.

Desetletni trend ob koncu lanskega leta je sicer pokazal, da se najbolj nadarjeni preusmerjajo iz ekonomije, družbenih ved in prava v vede o živi naravi, učiteljske poklice in zdravstvo. Na odgovor, kako bodo zaostreni pogoji za Zoisovo štipendijo ta trend spremenili, pa bo treba še malo počakati.

Zoisova štipendija brez dodatka sicer znaša 66,05€ za dijaka in 101,78€ za študenta. Za izobraževanje v tujini znaša Zoisova štipendija brez dodatkov 132,10€ za dijaka in 203,56€ za študenta.
K Zoisovi štipendiji pa se dodelijo tudi naslednji dodatki:
dodatek glede na dohodek v družini štipendista:
- dohodek na družinskega člana do vključno 25 % minimalne plače: 55,22€
- dohodek na družinskega člana nad 25 % do vključno 40 % minimalne plače: 44,39€
- dohodek na družinskega člana nad 40 % do vključno 50 % minimalne plače: 32,48€
- dohodek na družinskega člana nad 50 % do vključno 60 % minimalne plače: 21,66€

- dodatek za vrsto in področje izobraževanja, ki jih glede na potrebe trga dela določi minister, pristojen za delo: 30,31€

- dodatek za učni oziroma študijski uspeh:
- za dijake s povprečno oceno najmanj 4,1 ali več oziroma za   študente s povprečno oceno najmanj 8,5 ali več: 20,56€ ter
- za dijake s povprečno oceno najmanj 4,5 ali več oziroma študente s povprečno oceno najmanj 9,0 ali več: 37,90 €

- dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča:
- za bivanje: 85,53€
- za prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu v oddaljenosti pet kilometrov in več do kraja izobraževanja od kraja stalnega prebivališča:
- oddaljeno od 5 do vključno 10 km: 48,73€
- nad 10 do vključno 15 km: 59,55€
- nad 15 do vključno 20 km: 70,38€
- nad 20 do vključno 30 km: 81,21€
- nad 30 do vključno 40 km: 92,05€
- nad 40 km: 100,71€

 Spremljajte nas na Facebooku!