ČISTILEC OKEN NEBOTIČNIKOV – Za začetek, potrebujete jeklene živce, če želite čistiti okna v Dubaju. Delavec pride s cunjico, brisalcem. čistilom in vedrom vode, se nagne skozi okno in s hitrimi potezami in nekaj škripanja očisti steklo. Nič nenavadnega – če ne bi bilo delovno mesto na višini 200 metrov v 34 nadstropju kompleksa Jumeirah Beach v Dubaju. Delo mora opraviti dobesedno bleščeče, grozljivo pa je, da stoji na ozki polički, se drži le s končki prstov, brez vrvi, čelade, ograje, lestve – popolnoma brez vsega je. Imigranti, ki poizkušajo srečo v Arabskih emiratih, nimajo pravice glasu, nihče jih ne upošteva in zanje nihče ne poskrbi. Delavci se niti ne pritožujejo, vedo, da jih bodo ob najmanjši opazki izgnali iz države in da na njihovo delovno mesto čaka na tisoče lačnih ust.

GRADBENI DELAVCI NA VIŠINAH – Njim gre zahvala, da danes stojijo vsi ti vratolomni nebotičniki, a tudi tukaj smrt zahteva svoj davek. Sindikati gradbenikov trdijo, da se nezgode in nesreče dogajajo premosorazmerno z napori lastnikov, da bi nekaj prihranili, kar se pozna predvsem pri varnosti. Padci so tako najpogostejši način, kako nepreviden gradbenik konča svojo življenjsko pot. A če pogledate arhivske slike gradbincev izpred 100 let, dalo se je tudi drugače...

POGUMNO PRED NOŽ – Ne, ne gre za zgodbo iz operacijskih dvoran, prej jih boste našli v cirkusu. V sapo jemljajočih nastopih pogumno zaupajo mirni roki artista, ki okoli njih meče nože, da na koncu na deski ostane samo njen obris. Zanimivo je, da so skoraj vse deske prebarvane z živo rdečo barvo. Najbrž zato, da se ne vidi takoj, če se katera malo ureže...

DEMINERJI - Kar so drugi nastavili, morajo oni odstraniti. Stare mine, nobenih načrtov, kje so položene, visoke zahteve in standardi, po katerih mora biti očiščeno območje 99,6% zanesljivo, da tam min več ni. Nevarno delo, statistika pravi, da je med leti 2006 in 2009 umrlo nekaj malega več kakor 400 deminerjev. Ni za ljudi s slabimi živci!

KAMIKAZA - V zadnjih letih se ponovno pojavljajo, sicer ne več Japonci, ampak napadajo predvsem ameriške konvoje v Afganistanu in Iraku. Pri tem "poklicu" je smrtnost predvidljivo visoka: 99,9%!

SERVISERJI ANTEN - Tudi višine preko 500 metrov se ne ustrašijo, večina teh serviserjev pa uporablja prosto plezalno tehniko, se pravi brez vrvi, varoval in podobne, njim nepotrebne navlake.

DELO NA LETALONOSILKI - Le redki se zavedajo, kako nevarno je delo na palubi letalonosilke, kjer množično priletajo in odletajo letala. Sikajoča para, razlito olje in gorivo, kopica orožja - samo trenutek, pa je nesreča tu.

POZOR, VISOKA NAPETOST – Sprva se vam bo zazdelo, da so ti posnetki lažni. Ampak teh nekaj posebnežev, ki vzdržujejo visokonapetostne vode in barvajo daljnovodne stolpe, vedo, kako se rečem streže. Naj se sliši še tako nenavadno, popravila je najvarneje izvajati z golimi rokami. Delavec mora biti izoliran od zemlje, nosijo posebne prevodne obleke, s katerimi so priklopljeni na žico, po kateri teče elektrika z napetostjo tudi 400.000 voltov! Ko se enkrat na poseben način spojijo s sistemom, imajo enak potencial, tako da ni nobene nevarnosti, da bi jih elektrika na mestu ubila. Seveda je potrebno biti izjemno previden, saj ena sama napaka pomeni gotovo smrt. Tudi piloti helikopterjev, ki se približajo visoki napetosti na vsega nekaj centimetrov, spadajo med najboljše pilote tega sveta. Vsi, ki niso boljši od najboljših ali ostanejo na tleh ali tam v gorečih razbitinah pristanejo. Posnetek približevanja visokonapetostnem daljnovodu si lahko ogledate TUKAJ.

V GOBCU ZVERI – Vsakodnevni "napori" v pisarni se vam naenkrat ne bodo zdeli več tako nemogoči, ko si boste ogledali naslednjo sliko. Ne glede na to, kako glasno renči vaš šef, boste razen nekoliko slabšega sluha ohranili celo glavo. Kar pa za trenerje krokodilov, ki v tajskem živalskem vrtu vsakodnevno tiščijo svojo glavo med ostro zobovje. Sicer so baje krokodili prave mucice, ampak je njihov IQ nekje na ravni perjadi, torej nikoli ne veš, kdaj ga bo prijelo, da bi čeljust stisnil nekoliko skupaj.

V LEVJEM BRLOGU – Res je, da spadajo med mačke, čeprav velike in da imajo svoj pogled na svet. Pri vsakdanjem opravilu čiščenja in hranjenja, se je alfa samec odločil, da ne bo več le predel, ampak da bo svoji levinji in vsem, ki so buljili skozi steklo pokazal, kdo je glavni v hiši. Krotilec sicer ni bil resneje poškodovan, ampak samo zato, ker lev ni tako hotel. Ga popolnoma razumemo, kako bi se počutil človeček, na katerega skromno zaprto domovanje namesto prostranih savan in step bi mu vsakodnevno trkali, mu kričali in mu bliskali v oči?! Bravo, muca! Posnetek si lahko pogledate TUKAJ.

GLOBOKO POD ZEMLJO – Žal se vse zgodbe ne končajo tako srečno, kot se je tista v Čilu, ko so po nekaj dolgih tednih iz globin rešili vse ujete rudarje, žive in zdrave. Že nekaj tednov kasneje je vrsta eksplozij v rudniku na Novi Zelandiji terjala nove smrtne žrtve, omenjeni dogodki so žal vsakodnevno na sporedu na Kitajskem. Ropanje matere Zemljice ima pač svojo ceno, še posebej tam, kjer je na prvem mestu hlastanje po dobičku in ne posluh ter razumevanje za malega človeka, ki nosi glavo na pladnju!

PAAADAAA! - Smrt med drvarji kosi pogosteje kot v večini drugih poklicev! Največja nevarnost je, tako drvarji sami, na strmih pobočjih. Predstavljajte si delo na strmem terenu, kjer je 70-80 stopinjski naklon, pod nogami se krušijo skale in zemlja, proti vam pa drvijo več ton težki hlodi. Če deblo ne pade popolnoma pravilno, bo oddrvelo v dolino in pred seboj pomečkalo vse, kar ne bo uspelo pravi čas pobegniti na varno. Stara drevesa imajo trhle veje in pri padcu dostikrat frčijo na vse strani, najraje drvarjem na glavo. Gozdarji takšnim sami pravijo: "ustvarjalci vdov". Tragične zgodbe so prav neverjetne, pred kratkim je nekege gozdarja ubil en sam žagin zob, ki se je odtrgal, z veliko silo priletel po zraku, prebil sicer neprebojno steklo traktorja, kjer je nesrečnik delal. Zaril se mu je v glavo in ga na mestu ubil.

RIBIČ, RIBIČ ME JE UJEL - 129 smrti še 61 težkih poškodb na 100.000 ribičev uvršca ta poklic med najnevarnejše na svetu. Najtežje pogoje imajo ribiči, ki lovijo rake v Beringovem prelivu. Več ur skupaj, sedem dni na teden, pogosto v trdi temi, brez prekinitve ali predaha. Ledeno mrzla voda in poledenela paluba, hude nevihte z lahkoto obrnejo drobcene čolničke, včasih pa potopijo tudi velike ladje in s sabo v večne globine vzamejo celo posadko...