Nekoč je bila priljubljena Narnia, nekega dne bi lahko postal svetovno znan tudi fantazijski film z zgodbo, ki bi bila zasnovana na slovenski mitologiji. Da je to zakladnica svetu še neznanih mitov, ki pa bi jih bilo vredno odkriti, je argument, s katerim želi mlad režiser David Sipoš na spletni platformi za množično financiranje Kickstarter ljudi pritegniti, da njegovemu 20-minutnemu filmu Kresnik finančno pomagajo do distribucije. 25-letnik je stroške snemanja filma kril sam, nato mu je zmanjkalo še par tisočakov, ki jih potrebuje za postprodukcijo. Da bi zgodba o tem, kaj se lahko pri nas zgodi na kresno noč, ugledala luč sveta, sicer pravi, da se je že odrekel Hollywoodu, avtomobilu in stanovanju. Če zbiranje denarja prek Kickstarterja ne bo uspešno, se zato pošali, da mu preostane edinole, da proda ledvico. 

Kako ste dobili idejo, da pridobite finančna sredstva prek spletne platforme Kickstarter, ki omogoča, da lahko vsak podpre projekte, ki ga prepričajo?

V ta film sem do zdaj res vložil vse svoje prihodke za naprej in za nazaj in na Kickstarter se ne obračam, ker mislim, da bi si tako lahko pokril stroške, ki sem jih imel do sedaj. Teh 4500 evrov, ki so naš cilj, potem ko si svoj kos pogače odrežeta Kickstarter in Amazon, potrebujemo, da film zaključimo; za postprodukcijo in še posebej za snemanje orkestra (film ima avtorsko glasbo op. a.). Če tega ne dosežemo, pa bom moral verjetno, da film ugleda luč sveta, prodati še kakšno ledvico (smeh).

Snemanje filma si finančno pokril povsem sam?

Od igranega filma je v Sloveniji težko živeti, tako da sem se do sedaj ukvarjal bolj z dokumentarnimi in promocijskimi. Vse, kar sem prislužil drugod, pa sem potem vložil v svojo željo, da bi delal igrane filme. S Kresnikom si želim ustvariti referenco in ko sem pred letom dni dobil idejo zanj, sem si predstavljal, da me bo stal par tisoč evrov in da bom to finančno še zmogel. Tako in tako ves čas delam in ker trenutno še nimam družine, si lahko privoščim, da ves dohodek usmerim v en film. In zanj sem se odpovedal res marsikateri stvari: avtomobilu in življenju na svojem in sanjam, da se bom preselil v New York ali Los Angeles. Ni mi žal, sem se pa finančno kar zakalkuliral. Ko sem po snemanju seštel račune, sem bil kar šokiran, koliko sem zapravil. Je pa res, da tega finančno ne bi zmogel brez pomoči družine, tako da sem tudi zakreditiran pri svojih najbližjih.

Si že razmišljal, da boš moral v prihodnje denar za snemanje filmov poiskati še kje drugje?

Upam, da mi bo Kresnik omogočil, da bo moj naslednji film še večji projekt, takih stvari pa si človek privatno več ne more privoščiti. Pri Kresniku enostavno nisem imel časa, da bi se ukvarjal še s pridobivanjem sredstev, saj sem si želel film posneti čim prej in sem bil pripravljen, da bi se to zgodilo, z glavo skozi zid. Edino, ko smo film posneli, sem pregledal razpise, ampak če bi se na kakšnega prijavil, bi se izid filma zavlekel vsaj za pol leta; jaz pa čutim, da moja kariera ne more čakati par let, da lahko jaz ta film izdam.

Kako poskušaš prepričati investitorje na Kickstarterju?

S Timom (Žibratom, ki je avtor glasbe op. a.) predvsem računava na najin šarm (smeh). Sicer pa poskušava povedati, da v Sloveniji primanjkuje fantazijskih filmov, kljub temu da imamo zakladnico zgodb in lahko svetu ponudimo slovansko mitologijo, ki je zelo zanimiva, ni pa še prav prisotna v svetovni kinematografiji. S tem tujcem odpiramo čisto nov svet.

Kampanjo na Kickstarterju sta zasnovala sama; danes mora biti režiser, da uspe posneti in izdati kakšen film, tudi dober poslovnež?

Če se ukvarjaš samo z umetniškim delom ustvaranja, skoraj ne moreš preživeti. Režiser mora biti danes iznajdljiv, še posebej na finančnem področju. Film se da danes res narediti ceneje, ampak ravno poceni pa ne in do tega denarja je treba priti. Ravno tako postaja režiser tudi tisti, ki prodaja film in ima direkten kontakt z gledalci. Danes obstajajo tudi "video on demand" (video na zahtevo op. a.) platforme, ki omogočajo, da gre film direktno od ustvarjalca do uporabnika, vmes pa ni več distribucijske mreže. Današnja tehnika in možnosti distribucije omogočajo, da se lahko vedno več ljudi preizkuša v vlogi režiserja.

Kako bo to vplivalo na slovenski film?

Če bomo naredili pet stvari, bo težko verjetno, da bodo vse dobre; če jih bomo naredili petdeset, kot delajo tudi v Hollywoodu, bomo šele dobili nekaj filmov, zaradi katerih bomo lahko rekli, da imamo super produkcijo. 

Kako si začel režirati?

Nisem tip režiserja, ki se je s kamero igral od malih nog. Tega sem se lotil skoraj pod prisilo, ko smo šli na potovanje v Albanijo in sem dobil nalogo, da posnamem reportažo. Začel sem uživati in se nekje ob koncu srednje šole zelo na hitro odločil, da je to - to.

Si še precej mlad, 25 let imaš; so tudi tvoji vrstniki tako motivirani in pridni?

Poznam tudi mlajše, ki so ravno tako pridni in motivirani, takih vrstnikov, ki niso, pa iskreno skoraj ne poznam več. Če si ves čas v šesti prestavi, spoznavaš samo ljudi, ki ravno tako šibajo naprej.