V Nemčiji so zaskrbljeni zaradi staranja prebivalstva in vse manj rojstev, saj je vse manj kvalificiranih delavcev, ki jih gospodarstvo nujno potrebuje za nadaljnjo rast.

Čedalje več je nezasedenih delovnih mest, vsako deseto odprto je v sektorju zdravstva in socialnih storitev, osem odstotkov je praznih v trgovini na drobno ali na debelo. Prav tako iščejo ekonomske analitike, poslovne svetovalce, strokovnjake za oglaševanje in marketing.

Po besedah Mirele Pekica z zavoda za zaposlovanje več prostih delovnih mest odpira nove možnosti tudi za slovenske iskalce zaposlitve. Vedno več zaposlitvenih agencij s pomočjo Evropskega portala za zaposlitveno mobilnost (Eures) išče tudi slovenske kandidate za delo v Nemčiji. Gre v glavnem za specifične profile, največ je povpraševanja po tehničnih poklicih in poklicih v gradbeništvu, predvsem inženirjih raznih tehničnih usmeritev, elektromonterjih, elektrotehnikih, elektronikih, elektroinštalaterjih, vodovodnih inštalaterjih, operaterjih na krmilnih strojih. Veliko povpraševanje je tudi po višjih medicinskih sestrah in negovalkah ter po gostinskih delavcih, iščejo še vzgojitelje predšolskih otrok.

Nemčija ima veliko prostih delovnih mest tudi v prometu in logistiki, kjer se slovenski iskalci zaposlitve tudi zaposlujejo. Zanimivo pa je, ker je manj neposrednega povpraševanja z nemške strani za delo prav na omenjenih področjih. Večina delodajalcev iz Avstrije in Nemčije po pojasnilih Pekice kot pomemben pogoj za zasedbo delovnih mest postavlja tudi znanje jezika, pri čemer je raven odvisna od delovnega mesta. Torej, višja kot je zahtevnost delovnega mesta, višjo raven poznavanja jezika pričakuje delodajalec. "Delo v Nemčiji je sedaj lažje dobiti in obdržati, tudi ker se zaradi pomanjkanja delavcev znižujejo vstopni kriteriji, kot so znanje uradnega jezika in izkušnje," pa je dodala.

Na spletu lahko objavite življenjepis

Če iščete zaposlitev v tujini, lahko na spletni strani Eures spremljate objave prostih delovnih mest v Evropi. Prosta so objavljena tudi na številnih drugih evropskih zaposlitvenih portalih in agencijah za posredovanje zaposlitve, pa tudi na spletni strani zavoda za zaposlovanje. Obenem svetovalci Eures pomagajo vsem, ki jih zanima delo v tujini, tudi življenjepis lahko objavijo na spletni strani Eures, da ga lahko vidijo delodajalci.

Slovenci se sicer pretežno zanimajo za delo v Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Italiji, Španiji, Skandinaviji. Med njimi je veliko mladih z visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo raznih usmeritev, pa tudi starejših delavcev brez strokovne izobrazbe. Med njimi je veliko ekonomistov, ekonomskih tehnikov, trgovinskih poslovodij, visoko izobraženih oseb družboslovnih usmeritev, "za katere pa so žal možnosti dela čez mejo izredno majhne". Po informacije in napotke za delo v tujini na zavod prihajajo delavci iz vseh slovenskih regij, "mogoče je začutiti več zainteresiranosti od čezmejnih delavcev ob meji z Avstrijo in Italijo".

Slovenski delavec bi moral imeti ob zasedbi delovnega mesta povsem iste pravice in dolžnosti kot domači delavci, vsaj kar se tiče delovnopravne zakonodaje. Manj ugodnosti je morda pri uveljavitvi socialnih pravic, saj je njihova upravičenost v nekaterih primerih vezane na stalno prebivališče. Če je delavec zaposlen v tujini, mu praviloma delodajalec v državi zaposlitve tudi plačuje prispevke za pokojninsko, invalidsko, zdravstveno zavarovanje. Mesečno mu odtegujejo tudi plačilo akontacije davka iz dohodka, razliko potem plača tudi pri slovenski finančni upravi.

V Nemčiji se - vsaj statistično - cedita med in mleko. Poleg veliko nezasedenih delovnih mest je tudi stopnja brezposelnosti padla na najnižjo raven po 25 letih. Po podatkih nemškega zavoda za zaposlovanje je bilo junija nezaposlenih le še 6,2, maja je bilo brez službe 6,3 odstotka. Slovenija je imela po podatkih Eurostata maja 9,2-odstotno stopnjo brezposelnosti. Največ brezposelnih v Evropski uniji je sicer v Grčiji - 25,6 odstotka -, vendar se podatki nanašajo na marec, in Španiji - 22,5 odstotka. V Veliki Britaniji je 5,5 odstotka brezposelnih, na Hrvaškem 17,1.

Po ocenah nemškega ministrstva za delo junijsko razmerje med delovnimi mesti in delavci odraža "močno gospodarsko rast". Rast nemškega bruto domačega proizvoda se je v prvem četrtletju nekoliko upočasnila, vendar pa podatki kažejo, da bi se lahko v drugem četrtletju vnovič zagnala.