Strokovnjaki trdijo, da da takšni ljudje z zavednimi dejanji ali podzavestnimi gestami povzročijo, da le redko dobijo napredovanje, povišico ali celo zaposlitev.

“Takšni ljudje se skušajo čimbolj zliti z okolico in ne izstopati, a prav to je tisto, kar vas bo v današnjem tekmovalnem svetu, ko je služb že tako malo, pogubilo,” meni Lois Frankel. Nesamozavestni ljudje, ki dvomijo v svoje sposobnosti ali pa pretirano sramežljivi posamezniki, namreč le redko predstavijo svoje ideje na sestankih in redko prevzamejo nase velike odgovornosti, te so jim tudi redkeje zaupane, nadrejeni zato zmotno mislijo, da so manj sposobni. Nizko samozavest pa izdaja tudi telesna govorica. Na primer tih 'glasek' ko odgovarjate na vprašanja ali pa preveč ali premalo gestikuliranja. To je še posebej 'škodljivo' na razgovoru za službo, kjer boste izpadli prestrašeni ali nezainteresirani.

Po mnenju psihologa Nathaniela Brandena je še ena težava nesamozavestnih dejstvo, da se njihovi strahovi pogosto manifestirajo kot pesimizem. Pogovor za povišico na primer začnejo takole:”Vem, da je za nami težko leto, da je bilo veliko zapletov, ampak vseeno sem veliko delal in mislim, da si zaslužim povišico.” Pravkar ste dali nadrejenemu popoln uvod v pogovor, ki ga bo zaključil z besedo “ne”.

Namesto tega bi bilo namreč pametno reči:” V zadnjih dvanajstih mesecih sem delal za četrtino več, prevzemal sem vse bolj odgovorne naloge in menim, da bi bilo prav, da za svoje vse bolj obsežno in zahtevno delo prejmem tudi primerno plačilo.”

Koncept samozavesti je pod drobnogledom najrazličnejših raziskovalcev že vse od leta 1940 in ne glede na to, ali je družba kriva za vse več posameznikov z nizko samopodobo, ostaja dejstvo, da je samozavest velika prednost. Samozavestnejši delavci imajo večinoma višjo plačo, so bolj zadovoljni s svojo službo, imajo višjo motivacijo za delo, so manj pod stresom in redkeje postanejo žrtve izgorelosti.

Je pa med zaposlenimi manj nesamozavestnih moških kot žensk. Največja napaka, ki jo pogosto zagrešijo ženske, je, po mnenju raziskovalcev, da za razliko od moških kolegov, vedno sprašujejo za dovoljenje ali lahko nekaj storijo ter svoje govore ali elektronsko pošto 'okrasijo' z okoli 25% nepotrebnega teksta, ki zakriva pravo vsebino, namesto, da bi vprašale ali povedale naravnost.

Nesamozavest iz marsikoga naredi deloholika, delo lahko opravi prav tako kvalitetno kot njegov samozavestnejši kolega ali celo mnogo bolje, le da ob tem čuti mnogo manjše zadovoljstvo. Bitka s samozavestjo je za marsikoga žal že vnaprej izgubljena. Od zaposlenih se namreč vsak dan zahteva višja produktivnost in večina ljudi dobi občutek, da ne glede na to, koliko naredijo, končni rezultat ne bo nikoli dovolj. In kaj v tem primeru svetujejo strokovnjaki? “Hlinite samozavest,” če že ne večjega zadovoljstva, vam bo to najbrž prineslo vsaj nekaj višjo plačo. Obstaja pa tudi možnost, da boste na koncu prepričali še samega sebe!