Ministru za reformo že zmanjkalo poguma?

Prah se je v zadnjem času močno polegel, saj končne verzije reforme še ni. Trenutno o modernizaciji pokojninskega sistema teče intenziven socialni dialog. "V strokovni delovni skupini, v kateri sodelujejo predstavniki delodajalcev, delojemalcev, Zveze društev upokojencev Slovenije in ministrstva, skušamo doseči kompromis o ključnih vprašanjih modernizacije pokojninskega sistema v Sloveniji,” pravijo na ministrstvu za delo družino in socialne zadeve. "Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pa bo v marsičem rezultat tudi socialnega dialoga, pogajanj in kompromisov ter bo kot tak najbrž tudi nekoliko drugačen od zapisanih strokovnih izhodišč,” še dodajajo.

Kako zelo drugačen trenutno še ni znano. Ali bodo pripravljalci reforme tudi tokrat – kot še ob vsakem poskusu reforme doslej – podlegli pritiskom javnosti in interesnih skupin ter na koncu pripravili “sprejemljiv” predlog, ki bo v resnici le kozmetični popravek zadnje reforme, bo najbrž jasno že kmalu, saj je pokojninska reforma vključena tudi v izhodno strategijo, ki naj bi jo vlada obravnavala že konec meseca. Vsekakor pa bo po časovnem planu, predlog novega pokojninskega zakona v 30-dnevno javno razpravo šel februarja, vlada pa naj bi ga sprejela do konca marca. Sledil bo zakonodajni postopek, veljati naj bi začel 1. januarja prihodnje leto.

Kdo bo popustil?
Sindikati so se iz delovne skupine najprej umaknili, ker nasprotujejo povišanju pokojninske starosti na 65 let. Predsedniku vlade so obljubili vrnitev, čeprav Pahor pravi, da vlada ne namerava popustiti pri podaljšanju pokojninske starosti. Upokojitvena starost 65 let sicer ne bi bila slovenska posebnost, saj jo že pozna kar nekaj držav.

Navdušeni pa niso niti delodajalci, ki ne vedo, kaj bi s starejšimi delavci sploh počeli, saj je primernih delovnih mest trenutno razmeroma malo.

Zdaj in potem: Trenutni pogoji za upokojitev

Pravica do starostne pokojnine je odvisna od dopolnjene starosti zavarovanca in pokojninske dobe, ki pa mora pri najvišji možni starosti obsegati izključno zavarovalno dobo. Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do te pokojnine morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja, ki se razlikujeta glede na spol zavarovanca. Predpisane so tri različne možnosti.

Pri izpolnjevanju pogojev pokojninske dobe in starosti pa se upoštevajo še določeni časovni bonusi, kot so npr. študij, vojaščina, rojstvo otrok, vključenost v obvezno dodatno zavarovanje itd ...

Pogoji po trenutno napovedani reformi

Predlagatelji reforme napovedujejo počasno uvajanje novosti, pokojnine bi po novem sistemu prvič odmerili šele leta 2025, sistem pa bi morednizirali v dveh korakih:

Leta 2011 se vsi ključimo v modernejši sistem, ki predvideva:

- Sistem bonusov in malusov: če se boste upokojili pri 60. letu, prejemali približno 18 odstotkov nižjo pokojnino, kot bi jo, če bi se upokojili pri 65., za vsako leto po 65. pa 3,6 odstotka višjo. Tiste, ki bodo oddelali 40 let (38 za ženske) in bodo ostali na delovnem mestu tudi po polni upokojitveni dobi, pa čaka še dodaten dvoodstotni bonus na leto.

- Konec bonusov za študij, otroke in vojaščino.

- Pokojninske prispevke plačujemo od vseh vrst dela.

- Pokojnine se polovično usklajujejo z rastjo plač in inflacijo.

- Višina pokojnine namesto od 18, odvisna od zadnjih 35 let zavarovanja

Vsi, rojeni po letu 1960, pa naj bi se leta 2015 vključili v nov sistem, po katerem bi pokojnino dobivali iz več stebrov.

Ničelni steber - prispevki pokojninskega in invalidskega zavarovanja, državni proračun (zagotavlja osnovno in precej nizko pokojnino).

Prvi steber - prispevki delavcev in delodajalcev

Drugi steber - premije delavcev in delodajalcev (dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer sami izberete bolj ali manj tvegan produkt).

Tretji steber - premije zavarovancev (varčevanje)

“Ne bo šlo. Prostovoljno dopolnilno pokojninsko zavarovanje doslej ni upravičilo niti svoje obstoja.”

Tako je bil ob predlogu nove reforme kritičen poslanec DeSUS-a Franc Žnidaršič. Da na tem področju so težave, čeprav je bila osnovna ideja dodatnega zavarovanja dobra, menijo tudi v Janševi SDS, kjer v svojem predlogu izhodne strategije vladi predlagajo, naj v roku enega meseca pripravi popravek zakona, po katerem bi z davčnimi olajšavami vzpodbudili podjtja in delavce k vlaganju v drugi pokojninski steber. Reforme, ki bi učinke začela kazati šele leta 2015, pa zaenkrat ne potrebujemo, še dodajajo, saj ima Slovenija trenutno še večje težave.

Če si lahko dovolimo dvom v samo vsebino reforme in vprašanje ali zares ponuja najboljše rešitve, pa je dejstvo, da se pokojninska blagajna sesuva, neizpodbitno.
Že res, da uradno posluje izravnano, kar marsikomu daje misliti, da gre za izmišljen problem, a se izplačila izidejo samo zato, ker mora sredstva, če jih ni, zagotoviti državni proračun. Ta letno prispeva že 1,3 milijarde € letno. V pokojninski blagajni se sicer letno obrne 4,7 milijarde evrov.